Soočili smo se s stanjem, kakršnega še nismo doživeli. Virus je prišel nenadno in se je zelo hitro širil, kar je vodilo v popolno karanteno celotne države. Ker se s tako situacijo do zdaj še nismo srečali, nismo imeli izkušenj, kako se najučinkoviteje s tem spopasti. Spraševali smo se, kako naprej. Na začetku smo bili popolnoma prestrašeni in nemočni. Na poslovnem področju so praktično v trenutku odpadli vsi poslovni načrti za letošnje leto (2020), zaradi negotove situacije pa so tudi vsi prihodnji načrti zelo negotovi.

Vsi smo si zastavljali enako vprašanje: kako naprej? Kako delovati v novonastalih razmerah: karanteni, popolni izolaciji in brez napovedi, kdaj se bo to stanje končalo? Največ strahu in skrbi zmeraj povzroča nezmožnost napovedi, kako naprej. Tudi prvi odzivi podjetij so bili podobni. Vsi so od nas želeli vedeti, kako dolgo bo to stanje trajalo, kako se bo odzvala država in na kakšno pomoč lahko računajo. Že zelo zgodaj se je začelo kazati, da vsi nismo v enaki situaciji, saj je za del gospodarskih panog, kot sta turizem in logistika, to potop, medtem, ko je za nekatere druge, npr. sektor informacijske tehnologije in prehransko industrijo, to pomenilo nove priložnosti in izzive.

Na našo srečo se je vlada, čeprav je bila na novo oblikovana, hitro in ustrezno odzvala tako, da smo skupaj pripravljali programe ukrepov, podpore, spodbud itd. Zato smo bili neprestano v neposrednem stiku z velikim številom naših članov iz različnih panog, tako da smo bili najbolje seznanjeni s stanjem v posameznih panogah in smo dobili največ idej, katere oblike pomoči bi bile najbolj učinkovite, ter smo o tem seznanjali predstavnike vlade.

Najbolj pogrešam osebno komuniciranje in osebne stike. Dejstvo je, da se je komuniciranje v tem času v največji možni meri preselilo na komuniciranje preko spletnih orodij, komuniciranje v živo pa je praktično zamrlo. Kot eno največjih koristi COVID-19 lahko štejemo enormni skok v digitalizaciji tako v elektronskem komuniciranju med podjetji ter med državo in podjetji, kakor tudi s prebivalstvom in uporabniki.

Glede na rezultate ugotavljamo, da je tu najpomembnejša dobra organiziranost in disciplina vseh državljanov glede sprejemanja in upoštevanja navodil in ukrepov, saj samo ti vodijo do pravih rešitev.

Dejstvo je, da bo kot posledica COVID-19 prišlo do sprememb na mnogih področjih. Ne vemo pa niti tega, kako dolgo bo COVID-19 trajal, prav tako ne vemo, ali bomo s koncem epidemije začeli šteti obdobja od enega vala COVID-19 do drugega, saj se virusa nismo trajno rešili. Kriza se kaže na vseh področjih, od šolstva, zdravstva, finančnega sektorja, gospodarskega sektorja itd. Ne vemo, kakšno bo stanje ob koncu krize in kako močno bo gospodarstvo prizadeto po koncu krize.

Prišlo bo do mnogih sprememb, ki so nepoznane, zaradi tega je spraševanje, katera delovna mesta bodo „padla“, napačno. Vsi si moramo prizadevati, da bodo naša podjetja in s tem tudi naša delovna mesta ob koncu krize kar najbolj konkurenčna. To bomo dosegli ne samo z državno pomočjo, ampak tudi z nenehnim izobraževanjem na vseh ravneh.

Dejstvo je, da nam je obdobje izolacije jasno pokazalo, da samo digitalno komuniciranje ne more nadomestiti osebnih stikov, pa naj gre to za šole, poslovanje ali druge dejavnosti. Zato je seveda cilj, da bi znova komunicirali v živo tako v krogu našega združenja kot tudi z vsemi, s katerimi trenutno komuniciramo le preko spletnih orodij.