Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost bi bili učinkovitejši in uspešnejši, če bi bile organizacije civilne družbe vanje vključene prej in v večjem obsegu. To je glavno sporočilo resolucije z naslovom Vključevanje organizirane civilne družbe v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost – kaj deluje in kaj ne?, ki je bila sprejeta na februarskem plenarnem zasedanju EESO, predstavljena pa med razpravo s predsednico EESO Christo Schweng in evropskim komisarjem za proračun in upravo Johannesom Hahnom.

Predsednica Schweng je rezultat komentirala tako: „S to resolucijo, v kateri smo analizirali široko paleto različnih gospodarskih in družbenih vidikov, pošiljamo jasno sporočilo, da je vključevanje organizirane civilne družbe ključnega pomena. Načrti za okrevanje morajo prinesti rezultate, če želimo resnično podpreti okrevanje po sedanji krizi ter pravičen in pošten zeleni in digitalni prehod. V drugi fazi, ko se bodo sredstva začela uporabljati, pa lahko člani zelo dobro ocenijo, ali se uporabljajo učinkovito in res pridejo do podjetij, delavcev in organizacij civilne družbe, ki jih potrebujejo.“

Po besedah komisarja Hahna to določajo pravila, Komisija pa bo še naprej pozivala k vključevanju zainteresiranih strani v reformne procese: „Uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost spodbuja obsežna posvetovanja, intenzivno interakcijo in komuniciranje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi v vseh fazah izvajanja. Tako se bo razvil resničen občutek odgovornosti za načrte, kar bo olajšalo njihovo uspešno izvajanje. Povedano natančneje, države članice nas morajo obvestiti, kako v načrtu upoštevajo vaš prispevek – tj. prispevek predstavnikov civilne družbe.“

Resolucijo so pripravili člani EESO Gonçalo Lobo Xavier (skupina delodajalcev), Javier Doz Orrit (skupina delojemalcev) in Luca Jahier (skupina Raznolikost Evrope), ki so usklajevali delo 27 tričlanskih delegacij, zadolženih za spremljanje vključevanja organizirane civilne družbe v pripravo, izvajanje in oceno nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. (mp, na)