Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je v mnenju, ki ga je sprejel 14. decembra, poudaril, da je svetovna kriza zaradi cen hrane, ki jo je še zaostrila vojna v Ukrajini, dejansko posledica bolj strukturnih in sistemskih težav na trgu osnovnih proizvodov, ki povzročajo lakoto in ogrožajo preživetje ljudi.

Krizo zaradi cen hrane, ki je posledica konfliktov, podnebnih šokov in pandemije COVID-19, še poglablja vojna v Ukrajini, zaradi katere se zvišujejo stroški hrane, goriva in gnojil. Indeks cen hrane je leta 2022 dosegel rekordno raven zaradi vse večje neustrezne prehranske varnosti po vsem svetu.

Vendar je obseg in resnost trenutne nestanovitnosti cen mogoče le delno pojasniti s tržnimi temelji. Ena od osnovnih pomanjkljivosti je nepregledna in neurejena narava trgov z žitom.

„Moja babica je vedno govorila, da hrana ni igrača. Danes pa se veliko ljudi ne zaveda prave vrednosti hrane in se z njo igra,“ je dejal predsednik strokovne skupine EESO za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje ter poročevalec za mnenje Peter Schmidt. „V mnenju smo jasno pokazali, da sedanji trg osnovnih proizvodov ne prispeva k trajnostnemu razvoju, podnebnim ambicijam in pravičnemu prehodu. Ravno nasprotno, spodkopava prizadevanja za odpravo lakote ter spodbujanje pravičnih prihodkov in cen.“

EESO v mnenju opozarja, da je svetovna fizična trgovina z žitom močno koncentrirana. Štiri družbe obvladujejo približno 70–90 odstotkov svetovne trgovine z žitom. „Medtem ko naraščanje cen hrane ogroža prehransko varnost po svetu, velika trgovska podjetja ustvarjajo dobiček. To je nesprejemljivo,“ je dejal Schmidt.

EESO poziva države članice in institucije EU, naj sprejmejo potrebne ukrepe za omejitev pretiranih špekulacij z osnovnimi proizvodi, hkrati pa priznava, da trgi izvedenih finančnih instrumentov na osnovne proizvode zagotavljajo ključne storitve proizvajalcem in uporabnikom živilskih proizvodov, kot sta obvladovanje tveganja in oblikovanje cen. EESO priporoča:

• reguliranje terminskega trga za izvedene finančne instrumente na živila, ki je obstajal do konca prejšnjega stoletja;
• reguliranje blagovnih indeksov in indeksov hrane, zlasti z reguliranjem in prepovedjo blagovnih indeksnih skladov ter replikacijo prek zamenjav in produktov, s katerimi se trguje na borzi;
• odpravo financializacije živilskega sektorja, npr. z uvedbo obdavčitve izrednega dobička in davka na špekulacije z živili ter odpravo oligopolov na vseh ravneh verige mednarodne trgovine z živili;
• povečanje preglednosti trga z izboljšanjem poročanja o okoljskih in socialnih merilih ter merilih v zvezi z upravljanjem in nefinančnim razkritjem akterjev, vpletenih v špekulacije. (ks)