Evropska industrija se sooča s številnimi izzivi, med drugim izjemno visokimi cenami energije, težavami pri privabljanju usposobljene delovne sile in dostopom do financiranja. EU je leta 2023 predstavila Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora, ki je osredotočen na doseganje ogljične nevtralnosti. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v svoji jesenski predstavitvi političnih smernic omenila „čisti industrijski dogovor“ za konkurenčne industrije in kakovostna delovna mesta v duhu Draghijevega poročila.
Evropska industrija se sooča s številnimi izzivi, med drugim izjemno visokimi cenami energije, težavami pri privabljanju usposobljene delovne sile in dostopom do financiranja. EU je leta 2023 predstavila Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora, ki je osredotočen na doseganje ogljične nevtralnosti. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v svoji jesenski predstavitvi političnih smernic omenila „čisti industrijski dogovor“ za konkurenčne industrije in kakovostna delovna mesta v duhu Draghijevega poročila.
Industrija prestavlja bistven del zelenega in digitalnega prehoda ter našega gospodarskega sistema. Kaj pa ta novi dogovor pomeni za delavce? Močna, prek sindikatov organizirana delovna sila, ki je dobro plačana in ima dobre delovne pogoje, ni pomembna le za sindikate, temveč tudi za družbo na splošno, demokracijo in socialno stabilnost ter produktivnost podjetij.
Brez ustreznih smernic in zadostnega javnega financiranja bi omenjeni dogovor lahko temeljil na delih Draghijevega poročila in agende za konkurenčnost, ki so najbolj naklonjeni deregulaciji. To bi lahko ogrozilo evropski socialni model, saj bi dali prednost škodljivemu modelu konkurence, ki bi spodbujal tekmovanje v zniževanju plač in delovnih pogojev.
Te pomisleke bosta obravnavali skupina delojemalcev v EESO in Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) na konferenci o evropski industrijski politiki za kakovostna delovna mesta, ki jo bosta skupaj organizirali 14. februarja v prostorih EESO. Vse, ki jih konferenca zanima, vabimo, naj si zabeležijo datum in se pridružijo razpravi.
EESO je decembra organiziral projekcijo filma Pod sivim nebom, zgodbo o beloruskih novinarkah, ki sta plačali grozljivo ceno za poročanje o političnih pretresih v svoji državi
EESO je decembra organiziral projekcijo filma Pod sivim nebom, zgodbo o beloruskih novinarkah, ki sta plačali grozljivo ceno za poročanje o političnih pretresih v svoji državi
Pod sivim nebom je belorusko-poljski film režiserke Mare Tamkovič s pretresljivo zgodbo o beloruski novinarki Leni, ki je končala v zaporu, potem ko je v živo prenašala vladno represijo mirnih demonstracij na Trgu sprememb v Minsku. Belorusijo je leta 2020, po prirejenih volitvah, na katerih je bil ponovno izvoljen Aleksandr Lukašenko, zajel val protestov brez primere.
Leno in njeno kamermanko Oljo so aretirali, potem ko sta kljub temu, da ju je izsledil policijski dron, nadaljevali s snemanjem protestov. Prav kafkovsko absurdno je Lena najprej obtožena „organizacije izgredov in motenja javnega prevoza“, nakar se te obtožbe spremenijo v veleizdajo. Sedemdnevno upravno pridržanje je po tajnem sojenju privedlo do osemletne zaporne kazni. Njena sodelavka je bila obsojena na dve leti zapora. Lenin mož Ilija, ki ga prav tako nadleguje režimska policija, skuša Leno izvleči iz zapora in jo celo prepričati, naj prizna krivdo v zameno za svobodo. Vendar Lena tega ne more.
Film je navdihnila resnična zgodba novinarjev beloruske televizije Belsat Katarine Andrejeve, njenega moža Iharja Iljaša in njene sodelavke Darje Čulcove. Medtem ko je Darja že odslužila dveletno zaporno kazen, sta Katarina in Ihar še vedno v zaporu, kjer prestajata podaljšano zaporno kazen osmih let in treh mesecev. Vendar še zdaleč nista edina: ob koncu leta 2024 je belorusko združenje novinarjev objavilo, da je 45 medijskih delavcev še vedno za zapahi. Mnogi pa občutijo pritisk, kljub temu, da so se zatekli v tujino.
Film je imel svetovno premiero na festivalu Tribeca junija 2024 v New Yorku.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je film predvajal 13. decembra v svojih prostorih, ob navzočnosti režiserke Mare Tamkovič, v okviru seminarja o vlogi beloruskih neodvisnih medijev pri spodbujanju odpornosti družbe na poti do demokracije.
Za EESO Info smo se o filmu pogovarjali z Maro Tamkovič.
Kako natančno film odraža resnične dogodke in usodo Katarine Andrejeve? Ste dejansko uporabili posnetke protestov iz leta 2020 in primer Andrejeve?
Posnetki resničnih protestov so v filmu večkrat uporabljeni. Protest, ki ga vidimo na začetku filma, sta dejansko posneli Andrejeva in Čulcova; posnetki resničnih dogodkov so tako vključeni v igrani film. Posnetek prijetja Ramana Bandarenke, ki si ga protagonistki ogledujeta na prenosnem računalniku, je prav tako resničen (op. ured.: aktivista Raman Bandarenka so zamaskirani možje do smrti pretepli, potem ko jim je skušal preprečiti rezanje rdečih in belih trakov, ki simbolizirajo belorusko zastavo, pred sovjetsko okupacijo). Na koncu filma kot nekakšen epilog prikazujem montažo različnih posnetkov Katariniega prenosa protestov v živo.
Osrednja zgodba je močno povezana z resničnimi dogodki, zlasti način, kako so bili novinarji aretirani in preganjani in kakšna kazen jih je doletela. Vendar moj cilj ni bil natančno razčleniti dogodke, temveč prikazati resničnost čustev ob bolečih odločitvah, ki so jih ljudje morali sprejeti in s katerimi so se morali soočiti. Imena protagonistov so spremenjena, da se nekoliko oddaljimo od resničnih ljudi, pa tudi zato, da gledalce povabimo k razmisleku o tej zgodbi kot eni od mnogih in kot prispodobi za to, kar se je zgodilo celemu narodu.
Ali širša javnost v Belorusiji ve, kaj se je zgodilo z Andrejevo in drugimi novinarji? Ali veste, koliko ljudi trpi enako ali podobno usodo?
V Belorusiji je prišlo do tako množičnih političnih aretacij in represije, da je to težko spregledati. Vsaj 130 000 ljudi je bilo žrtev različnih oblik represije, po letu 2020 pa je državo zapustilo približno pol milijona ljudi. Pojav je preveč množičen, da bi ostal neopažen.
Uradno število političnih zapornikov (ki so bili obtoženi ali obsojeni na podlagi kazenskih obtožb) v Belorusiji se zadnjih nekaj let giblje okrog 1300, vendar morate razumeti, da jih je na stotine, če ne na tisoče, že prestalo kazen, nekateri so bili predčasno izpuščeni, veliko na novo obsojenih pa se boji uveljavljati status političnega zapornika. Ta represija je kot tekoči trak, saj izpuščene zapornike vedno nadomestijo novi.
Kaj je bila za vas glavna motivacija, da s te posneli ta film? Kaj upate, da boste z njim dosegli?
Kot Belorusinja sem čutila, da je potem, ko je beloruski režim brutalno zatrl proteste leta 2020, treba nekaj storiti. Kot nekdanja novinarka sem se lahko močno vživela v protagoniste in njihov položaj. Kot režiserka pa sem videla močno in izjemno dramatično zgodbo, ki sem jo enostavno morala povedati.
Katero glavno sporočilo ali čustvo bi radi predali gledalcem, ki so bodo vaš film ogledali?
Resnično upam, da bodo ljudje razmišljali o tem, kaj pravzaprav je svoboda, kako veliko ceno lahko ima, in se vprašali ali znajo dejansko ceniti, kaj imajo. Upam, da bodo pomislili na Katjo in Iharja ter na še mnoge zaprte ljudi, kajti svoboda se v Evropi zdi nekaj samoumevnega.
Kaj bi morala EU – njene institucije, civilna družba, novinarska združenja in združenja za človekove pravice ter nacionalne vlade – narediti, da bi pomagali?
Pozivam EU, naj ne pozabi na Belorusijo in je ne odpiše, kot da je zgubljena. Podpora EU je tista, ki naši kulturi, medijem in civilni družbi omogoča, da preživijo pod tem izjemnim pritiskom, in čeprav se morda to zdi dolgoročna naložba, se bo vseeno splačala.
Glavni cilj novo sprejetih prednostnih nalog naše skupine je sprostiti potencial konkurenčnosti za skupno blaginjo.
Glede na sedanje svetovne izzive morata biti v ospredju politične agende konkurenčnost in ustvarjanje podjetjem prijaznega okolja, kar je treba podpreti s konkretnimi političnimi ukrepi.
V podjetjem prijazni EU mora konkurenčnost temeljiti na odličnosti in zdravi konkurenci namesto na subvencijah ali protekcionizmu, podjetja pa morajo imeti konkurenčni dostop do vseh potrebnih proizvodnih virov.Za podjetjem prijazno EU je nujna tudi ureditev, ki bo spodbujala podjetja in produktivnost, kjer bo upravno breme čim manjše in kjer bo enotni trg v celoti deloval. Hkrati je za privabljanje naložb bistveno trdno zaupanje med podjetji in oblikovalci politik, prav tako pa je treba zaščititi interese podjetij EU v odnosu do mednarodnih tekmecev.
Zato pozivamo k desetim sklopom podjetjem prijaznih političnih ukrepov, ki morajo postati glavne prednostne naloge:
radikalna reforma regulativnega pristopa
produktivni inovacijski sistemi, osredotočeni na naložbe in inovacije
visoka tehnološka zmogljivost na področju obrambe, varnosti in zelenega prehoda ter podpora tehnološkim zagonskim podjetjem
močna industrijska baza
vzpostavitev povezanih finančnih trgov z razvojem unije kapitalskih trgov in bančne unije
ustrezen dostop do dela
učinkoviti energetski in prometni sistemi
enaki pogoji trgovanja
poslovno usmerjen zeleni prehod
učinkovite javne finance
Ti ukrepi so nujni, če želimo izkoristiti pozitiven prispevek, ki ga lahko nudijo konkurenčna podjetja pri doseganju trdnega gospodarstva in vplivnosti EU na svetovni ravni.
Poročili Lette in Draghija sta nujno opozorilo: EU mora ponovno postati konkurenčna ali pa se bo soočila s težavnimi kompromisi glede blaginje, okoljskih standardov in temeljnih svoboščin.
EESO je za letošnji dogodek Vaša Evropa, vaš glas (YEYS) prejel na stotine prijav srednjih šol iz vse EU ter iz držav kandidatk in iz Združenega kraljestva.
EESO je za letošnji dogodek Vaša Evropa, vaš glas (YEYS) prejel na stotine prijav srednjih šol iz vse EU ter iz držav kandidatk in iz Združenega kraljestva.
Organizatorji dogodka „Vaša Evropa, vaš glas“ so skrbno preučili in ocenili vse prijave ter izbrali 36 srednjih šol, ki bodo 13. in 14. marca letos sodelovale na dogodku YEYS 2025.
Dogodka „Vaša Evropa, vaš glas“, ki je vodilni letni dogodek EESO za mlade, se bo letos udeležilo skoraj 100 dijakov in 37 učiteljev. Potekal bo pod naslovom „Dajmo glas mladim“, trajal en dan in pol, osredotočen pa bo na vlogo, ki jo lahko imajo mladi pri oblikovanju odporne prihodnosti. Njegov namen je mlade usposobiti za državljansko delovanje in aktivno prispevanje k dejavnostim participativne demokracije v njihovih skupnostih in širše.
EESO se že pripravlja na sprejem vseh udeležencev dogodka „Vaša Evropa, vaš glas“. Člani EESO bodo v začetku leta 2025 obiskali izbrane šole, da bi se srečali z dijaki in z njimi izmenjali mnenja pred glavnim dogodkom.
Uvodno in zaključno sejo 14. marca 2025 bomo prenašali v živo. Povezava bo objavljena na spletišču EESO, na uradni spletni strani Your Europe, Your Say! 2025 | EESO, kjer lahko najdete več informacij o dogodku, ki jih sproti posodabljamo.
Ta animirani film, ki so ga kritiki pohvalili, je režiral Gints Zilbalodis, nastal pa je v koprodukciji med Latvijo, Francijo in Belgijo. Pridobil si je mednarodni sloves, po tem ko je prejel nagrado Zlati globus za najboljši igrani animirani film ter najvišje nagrade na festivalih, kot so mednarodni festival animiranega filma v Annecyju, New York Film Critics Circle Awards in European Film Awards.
Prikazuje nam potovanje Mačka, ki je edini preživel post-apokaliptično poplavo in v rešilnem čolnu plove v novi resničnosti, v kateri se uči sodelovanja z drugimi živalmi.
Dogodek je del serije filmskih projekcij, ki jo EESO organizirana v partnerstvu z nagrado občinstva LUX, ki jo podeljuje Evropski parlament s ciljem spodbujati kulturno raznolikost in dialog o perečih socialnih vprašanjih.
Po Evropi se ravnokar razpošilja na tisoče izvodov najnovejše izdaje priljubljene brošure EESO, ki je tokrat posvečena evropskemu potnemu listu za demokracijo. Morda se sprašujete, ali je evropski potni list za demokracijo na voljo tudi v elektronski obliki. Je!
Po Evropi se ravnokar razpošilja na tisoče izvodov najnovejše izdaje priljubljene brošure EESO, ki je tokrat posvečena evropskemu potnemu listu za demokracijo. Morda se sprašujete, ali je evropski potni list za demokracijo na voljo tudi v elektronski obliki. Je!
Interaktivna spletna različica, ki vsebuje videoposnetke, kvize, zemljevide in še veliko več, je že na voljo v 13 jezikih, v pripravi pa so še druge jezikovne različice. Oglejte si spletno stran in ugotovite, kako lahko resnično dosežete spremembe!
Ustanovitelji in sedanji člani povezovalne skupine EESO so ob njeni 20. obletnici pozvali k dejavnim ukrepom za zaščito evropske demokracije, odprtega javnega prostora in pravične Evrope.
Ustanovitelji in sedanji člani povezovalne skupine EESO so ob njeni 20. obletnici pozvali k dejavnim ukrepom za zaščito evropske demokracije, odprtega javnega prostora in pravične Evrope.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 11. decembra obeležil 20. obletnico svoje povezovalne skupine z evropskimi mrežami civilne družbe, ki je edini stalni organ za politični dialog in strukturirano sodelovanje med organizacijami civilne družbe in institucijami EU. Ta skupina je v dveh desetletjih svojega obstoja pomembno prispevala h krepitvi glasu organizirane civilne družbe in umeščanju njenih pomislekov na evropsko agendo. V skupini je 45 mrež civilne družbe, ki delujejo na evropski ravni, s čimer se polno upoštevajo načela iz člena 11 Pogodbe.
„Ob praznovanju 20. obletnice povezovalne skupine EESO nismo počastili le njenih izjemnih dosežkov, temveč tudi trajna partnerstva, ki so oblikovala participativno demokracijo v Evropi. Povezovalna skupina se je v dveh desetletjih razvila v živahno platformo, ki krepi glas civilne družbe in spodbuja sodelovanje med različnimi deležniki. V prihodnje bomo še naprej skupaj krepili demokratične vrednote, širili državljanski prostor in ustvarjali Evropo, ki bo resnično služila vsem državljanom,“ je v svojem uvodnem nagovoru dejal predsednik EESO Oliver Röpke.
„Naša pot ni bila enostavna,“ je povedala Brikena Xhomaqi, sopredsednica povezovalne skupine, „vendar smo se naučili zaupati drug drugemu. Upam, da bomo okrepili sodelovanje in si skupaj prizadevali za skladno evropsko strategijo civilne družbe.“
Podpredsednica Evropskega parlamenta, pristojna za odnose z organizacijami civilne družbe, Katarina Barley je v svojem osrednjem govoru dejala: „V Evropskem parlamentu smo pripravljeni okrepiti sodelovanje s povezovalno skupino. Potrebno je vse bolj strukturirano sodelovanje z organizacijami civilne družbe. Skupaj moramo storiti več v boju proti grožnjam demokraciji v Evropski uniji, ki so večje kot kadar koli v zgodovini EU.“ Dodala je: „Če povezovalna skupina še ne bi obstajala, bi jo morali ustanoviti zdaj.“
Pestrega dogodka ob 20. obletnici povezovalne skupine se je udeležilo več kot sto povabljenih oseb, vključno s številnimi ključnimi predstavniki sektorja civilne družbe. Med njimi so bili predstavniki organizacij civilne družbe iz Srbije in Moldavije, kar je v skladu s politiko EESO, da k sodelovanju pri delu Odbora povabi predstavnike držav kandidatk za članstvo v EU. Prisotni so bili tudi štirje nekdanji predsedniki EESO Staffan Nilsson, Henri Malosse, Luca Jahier in George Dassis. G. Jahier je poudaril, da je EESO odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje platforme za civilni dialog, g. Dassis pa je dejal, da „je treba doseči mir, zato pa moramo biti močni in povezani“.
Če se dogodka niste mogli udeležiti, si na spletni strani dogodka poglejte njegov posnetek, skupno izjavo predsedstva skupine, videopovzetek, slike in sporočilo za javnost. (lm)
V zadnji publikaciji Evropskega ekonomsko-socialnega odbora je objavljenih 11 zgodb o njegovih nedavnih dosežkih.
Iz njih je razvidno, kako si je EESO prizadeval, da bi se o ključnih gospodarskih in socialnih vprašanjih, ki so jih opredelili socialni partnerji in civilna družba, razpravljalo na evropski ravni.
Te zgodbe tudi kažejo, kako EESO s svojim posvetovalnim delom vpliva na zakonodajo EU in spremlja njeno pravilno izvajanje.
Obstoj EU je neločljivo povezan z učinkovitim komuniciranjem. To je zlasti pomembno sedaj, ko so dezinformacije v porastu, se krepi prisotnost umetne inteligence, avtoritarne težnje pa so vse močnejše. Komuniciranje o EU mora preiti na lokalno raven, saj bo le tako mogoče doseči vsakogar.
Obstoj EU je neločljivo povezan z učinkovitim komuniciranjem. To je zlasti pomembno sedaj, ko so dezinformacije v porastu, se krepi prisotnost umetne inteligence, avtoritarne težnje pa so vse močnejše. Komuniciranje o EU mora preiti na lokalno raven, saj bo le tako mogoče doseči vsakogar.
Rebranding Europe (Evropa v novi podobi) je naslov nove knjige komunikacijskega stratega in pisca Stavrosa Papagianneasa. V njej ta odpira prostor za kritično razpravo o vlogi EU na globalnem prizorišču, kjer je Evropa izpostavljena tako ruski agresiji zoper Ukrajino, ki zdaj prehaja v tretje leto, vojni na Bližnjem vzhodu kot tudi številnim geopolitičnim in gospodarskim izzivom.
Predstavitev knjige je potekala 3. decembra v Residence Palace v Bruslju, udeležil pa se je je tudi podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje, Laurenţiu Plosceanu, ki je sodeloval v razpravi o položaju Evrope na nemirnem svetovnem prizorišču in potrebi EU, da učinkovito komunicira svoje vrednote.
„EU je v prelomnem obdobju. Evropa si bo svojo prihodnost zagotovila le, če bo svojim državljanom in svetu posredovala jasno in prepričljivo vizijo. Ne gre za politiko, temveč za zaupanje, identiteto in skupne cilje,“ je dejal g. Papagianneas.
Udeleženci razprave so poudarili, da učinkovito komuniciranje ni zgolj možnost, temveč je nujno za nadaljnji obstoj EU, zlasti sedaj v dobi dezinformacij, umetne inteligence in naraščajočega avtoritarizma. Evropa mora prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju demokracije in človekovih pravic. Vloga medijev je bistvena za oblikovanje evropske javne sfere, je ugotovil Colin Stevens, glavni urednik novičarske platforme EU Reporter in moderator razprave. „V medijih moramo vedno znova pojasnjevati, da je Evropa stvar vseh. To moramo početi vse dni v tednu,“ je dejal.
Strokovnjaki se strinjajo, da je zelo težko že v kali zatreti napačne informacije ali lažne novice, sploh po pojavu umetne inteligence. Najučinkovitejši protiukrep je skrbeti za odpornost prebivalstva.
G. Plosceanu je opozoril, da „je namesto enosmerne komunikacije zdaj čas, da bolj prisluhnemo ljudem. Ti si želijo biti bolj vključeni in več sodelovati“. Poudaril je pomen sodelovanja z regionalnimi mediji in pozval institucije EU, naj razvijejo partnerstva z regionalnimi mediji in povabijo regionalne novinarje v Bruselj. Sklenil je, da mora Evropa delovati tudi lokalno, med ljudmi.
Ker velika večina Evropejcev najprej razmišlja lokalno, nato regionalno, zatem nacionalno in šele na koncu evropsko, se mora komuniciranje o Evropi prilagoditi tej stvarnosti. Ravno tako se je treba zavedati, da mora biti diskurz, s katerim naj bi nagovorili ljudi, lokalno, regionalno in nacionalno obarvan. (mt)
