V letu 2025 smo vsi skupaj odgovorni za izgradnjo močnejše Evrope.

Ob prehodu v leto 2025 poljsko predsedstvo Sveta Evropske unije prinaša občutek nujnosti in odločnosti pri reševanju zapletenih sedanjih in prihodnjih izzivov za Evropo. Pri krovni temi varnosti nam poljsko predsedstvo obeta, da nas bo usmerjalo skozi leto, ki bo ključnega pomena za odpornost, kohezijo in napredek EU.

Prednostne naloge, ki jih je predstavilo poljsko predsedstvo, odražajo celovit pristop k številnim razsežnostim varnosti. Pri notranji varnosti bo poudarek na varovanju meja in boju proti dezinformacijam, pozorni pa moramo biti tudi na nove grožnje. Pri zunanji varnosti se bomo osredotočali na krepitev obrambnih zmogljivosti, spodbujanje inovacij in pospeševanje širitvenih prizadevanj, da bi dosegli stabilnost v našem sosedstvu. Obenem bodo gospodarska, energetska, prehranska in zdravstvena varnost še naprej osrednjega pomena za neodvisnost Evrope in blaginjo njenih državljanov.

V Evropskem ekonomsko-socialnem odboru (EESO) smo pripravljeni v celoti podpreti program poljskega predsedstva in izkoristiti našo edinstveno vlogo zastopanja civilne družbe. EESO bo dejavno prispeval k razpravam o tem, kako zaščititi konkurenčnost Evrope in skrbeti, da pri prehodih, s katerimi se soočamo (digitalni, zeleni in gospodarski), nihče ne bo zapostavljen.

Leto bosta zaznamovala tudi politična prenova in začetek mandata novoustanovljene Evropske komisije. To je nova priložnost za oblikovanje okvirov politike in izvajanje pobud v skladu s pričakovanji evropskih državljanov. EESO bo odigral svojo vlogo pri podpiranju tega novega poglavja in skrbel, da bodo vidiki civilne družbe in socialnih partnerjev v središču odločanja EU.

Ob začetku leta 2025 se spomnimo na našo skupno odgovornost, da zgradimo močnejšo in bolj vključujočo Evropo. EESO se bo še naprej zavzemal za pravno državo, trajnostni razvoj in socialno kohezijo ter s prispevki civilne družbe sooblikoval prednostne naloge agende EU. Skupaj s poljskim predsedstvom si bomo prizadevali za reševanje aktualnih perečih izzivov, hkrati pa utirali pot varni, konkurenčni in združeni Evropi za prihodnje generacije.

Oliver Röpke

predsednik EESO

Stanovanja je treba obravnavati kot temeljno pravico, ki vsem Evropejcem, tudi mladim in ranljivim skupinam, zagotavlja dostojno in trajnostno nastanitev.

To je bil odločen poziv s prvega stanovanjskega foruma, ki ga je EESO organiziral na plenarnem zasedanju 5. decembra 2024. V razpravi so sodelovali pomembni govorniki, na to temo pa je bilo sprejeto tudi mnenje.

Ob imenovanju Dana Jørgensena za komisarja za energijo in stanovanjsko politiko je predsednik EESO Oliver Röpke pozdravil zgodovinsko odločitev, da se v novi sestavi Komisije oblikuje poseben portfelj za stanovanjsko politiko. Röpke je dejal: „Nastanitev je temeljna pravica in ne privilegij, zato ne moremo dopustiti, da bi bile ranljive skupine prebivalstva iz te bistvene potrebe izvzete. Ob hudi stanovanjski krizi, ki je prizadela skoraj vse države članice, poudarjam, da je nujno zagotoviti, da bodo cenovno dostopna, trajnostna in dostojna stanovanja postala realnost za vse.“

Bent Madsen, predsednik organizacije Housing Europe, je pozval k novi perspektivi, v skladu s katero bodo stanovanja za družbo postala temeljna infrastruktura, enako kot zdravje in izobraževanje: „Pozdravljamo stališče novega komisarja za stanovanjsko politiko, ki je dejal, da bi moral naš pristop temeljiti na vrednotah, pravilih in naložbah. Kot javna zadruga in ponudniki socialnih stanovanj smo pripravljeni pokazati, kako zagotoviti domove, ki jih ljudje in družba potrebujejo.“

EESO v mnenju Dostojna, trajnostna in cenovno dostopna socialna stanovanja v EU, ki sta ga pripravila Thomas Kattnig in Rudolf Kolbe, priznava, da je stanovanjski trg nehal delovati. To je treba rešiti z izboljšanjem okvirnih pogojev, na primer na področju podatkov, usklajevanja, postopkov odobritve in pravil za načrtovanje rabe zemljišč, ter uvesti temeljno pravico do stanovanja, zagotoviti dovolj finančnih sredstev, izvajati pristop „najprej stanovanje“ za brezdomce ter dati večji poudarek trajnostnosti in potrebam mladih. (mp)

Piše: Thomas KATTNIG

Zaradi naraščajočih najemnin, izredno visokih cen nepremičnin in plač, ki ne sledijo inflaciji, si vse več ljudi ne more privoščiti stanovanj. Stanovanjska kriza v EU je resnična.

To povzroča višje stroške zdravstvenega varstva, izgubo produktivnosti, okoljsko škodo in negativne gospodarske posledice zaradi manjše kupne moči.

EESO kot glas organizirane civilne družbe meni, da je nujno ukrepati zaradi nedelovanja trga v stanovanjskem sektorju. Zato poziva Komisijo, naj v sodelovanju s Parlamentom, državami članicami in civilno družbo pripravi celovit sveženj ukrepov EU za oblikovanje okvirnih pogojev in pravice do stanovanja v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic in Listino o temeljnih pravicah.

Pozdravljamo imenovanje komisarja za energijo in stanovanjsko politiko ter napoved, da bo v naslednjih 100 dneh predložen evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja. Med drugim potrebujemo vseevropski register za preglednost nepremičninskih transakcij, bolj racionalizirano usklajevanje, učinkovitejše postopke za izdajo dovoljenj, boljše načrtovanje rabe zemljišč, cenovno dostopna zemljišča za socialna stanovanja, več naložb v prenovo in podnebju prijazno gradnjo ter program „najprej stanovanje“, s katerim bi brezdomcem znova ponudili varnost in perspektivo v življenju. Pozivamo, naj se stanovanja priznajo kot temeljna pravica in ne kot dobrina ter se naj vključijo v primarno zakonodajo EU.

Hkrati se strinjamo s poročilom Enerica Lette, da mora biti dostop do socialnih stanovanj širše opredeljen v zakonodaji o državni pomoči.

Prav tako EESO poziva k znatnemu povečanju finančne podpore za socialna stanovanja. Prvič, javne naložbe v socialna stanovanja je treba izključiti iz pravil glede dolga iz Pakta za stabilnost in rast. Drugič, investitorji in zadruge na področju nepridobitnih nepremičnin ter občine bi morali imeti možnost pridobiti dolgoročna in brezobrestna posojila prek načrtovane naložbene platforme ali neposredno od Evropske investicijske banke.

Kratkoročni najemi, ki so problem v številnih večjih evropskih mestih, dodatno zmanjšujejo število razpoložljivih stanovanj. Za obvladovanje tega pojava je potreben nabor orodij na ravni EU, kot so davki na prazna stanovanja in zgornje meje najemnin, da bodo lahko države članice ustrezno ukrepale.

Posebno pozornost je treba nameniti tudi izpolnjevanju stanovanjskih potreb mladih s ciljno usmerjenimi programi, kot je „najprej stanovanje za mlade“, in vključevanju invalidov.

Da stanovanja ne bodo le cenovno dostopna, temveč tudi trajnostna, bi bilo treba dati prednost prenovi in nadgradnji pred novogradnjami. Za omogočanje takih prenov je potrebna kombinacija obveznih in podpornih ukrepov, s katerimi bi zagotovili tudi pravično podnebno ukrepanje. Potrebna so orodja financiranja, ki bodo vsem, ne glede na njihov finančni položaj, omogočila izvedbo toplotne in energetske prenove. Hkrati je treba določiti obveznosti za lastnike nepremičnin, zlasti najemodajalce, da se najemnike zaščiti pred pretiranimi zvišanji najemnin, s katerimi bi želeli najemodajalci prenesti stroške.

Nazadnje poudarjamo, da stanovanjska kriza ne le škoduje kakovosti življenja evropskih državljanov, temveč ogroža tudi nemoteno delovanje notranjega trga EU. Zato je potrebna stanovanjska strategija EU, s katero bi povečali ponudbo stanovanj, uvedli ukrepe za znižanje stroškov gradnje, podprli izpopolnjevanje delovne sile, povečali produktivnost in izboljšali okoljsko učinkovitost gradbenega sektorja.

EESO poziva k pravičnemu in vključujočemu prehodu EU na podnebno nevtralnost. V najnovejšem mnenju poudarja potrebo po usklajenih prizadevanjih, da pri uresničevanju ambicioznih podnebnih ciljev nihče ne bo zapostavljen. Ta priporočila so v skladu s prednostnimi nalogami Evropske komisije za obdobje 2024–2029, ki se nanašajo na delovna mesta, spretnosti, socialno varstvo in regionalne razlike.

EESO se zavzema za celovit sveženj na področju pravičnega prehoda, ki bi državam članicam omogočal prožnost pri obravnavanju njihovih posebnih okoliščin. Kot ključni orodji izpostavlja socialni dialog in kolektivna pogajanja ter predlaga tudi pregled vrzeli v spretnostih, vključujoče programe usposabljanja, pregledne načrte podjetij za prehod, obsežnejše posvetovanje z delavci in vključitev načel pravičnega prehoda v okvire EU, kot je evropski steber socialnih pravic.

„Želimo si, da bi pri pravičnem prehodu govorili o pravičnosti, odpornosti in trajnostnosti, ki bodo vodili k bolj zeleni in vključujoči prihodnosti,“ je dejal poročevalec za mnenje Dirk Bergrath.

EESO je v mnenju poudaril, da je treba ukrepe za uresničitev evropskih podnebnih ciljev, tj. 75-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030 in ničelna stopnja neto emisij do leta 2050, izvajati v skladu z načelom pravičnosti. Prednostna obravnava dostojnega dela, socialne vključenosti in zmanjševanja revščine je ključnega pomena za ohranjanje javne podpore in uspešnost evropskega zelenega dogovora.

Poleg tega EESO poudarja ciljno usmerjeno podporo regijam, ki jih je zeleni prehod nesorazmerno prizadel. Ključnega pomena je opredeliti regionalne potrebe in prehode v posameznih panogah. Opazovalna skupina za pravični prehod spremlja napredek in zagotavlja, da nobena skupnost ni zapostavljena.

Za premostitev vrzeli v financiranju je bistveno povečati sredstva iz Sklada za pravični prehod, spodbuditi zasebne naložbe in uskladiti finančne instrumente EU. S socialno in okoljsko pogojenostjo bo poskrbljeno za pravično porazdelitev s poudarkom na usposabljanju in zaščiti ranljivih skupin. (ks) 

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in generalni direktorat Evropske komisije za migracije in notranje zadeve sta organizirala 9. sejo Evropskega foruma za migracije, ki je bila osredotočena na to, kako lahko ima civilna družba ključno vlogo pri prihodnjem izvajanju pakta o migracijah in azilu, hkrati pa je izpostavila konkretno delo organizacij civilne družbe na terenu.

Seja foruma konec novembra v Bruslju je bila posvečena paktu o migracijah in azilu, ki je začel veljati junija 2024. Udeleženci so preučili njegovo prihodnje izvajanje in vlogo civilne družbe pri podpiranju in uporabi pakta na human način. Ob tej priložnosti je bil podrobneje obravnavan tudi nov stalni solidarnostni mehanizem, ki vzpostavlja tesnejše povezave med azilnimi postopki in postopki vračanja, ustreznimi pogoji za sprejem ter akcijskim načrtom za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027.

Odhajajoča evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je na začetku otvoritve seje dejala: „Vesela sem, da je ena mojih zadnjih javnih nalog v vlogi komisarke govor na seji Evropskega foruma za migracije, ki je ključna platforma, na kateri lahko organizacije civilne družbe, države članice EU in oblikovalci politik obravnavajo izzive in priložnosti, povezane z upravljanjem migracij. Naše razprave vsa ta leta so bile vedno navdihujoče. Skupaj lahko zgradimo močnejše in odpornejše skupnosti, negujemo naše vrednote in zagotovimo, da bo Evropa ostala zatočišče in priložnost.“

Predsednik EESO Oliver Röpke se je komisarki Johansson zahvalil za predanost reformi migracijske politike EU. „Poskrbeti moramo, da se bo pakt o migracijah izvajal na čim bolj human in trajnosten način. To pa bomo lahko dosegli le, če bomo prisluhnili organizacijam civilne družbe na terenu. Čeprav je bil pakt sprejet, delo še zdaleč ni končano – pravzaprav bi lahko rekli, da se pravo delo šele začenja,“ je opozoril.

Evropski forum za migracije je bil ustanovljen leta 2015 kot platforma za dialog med civilno družbo, institucijami in organi o vprašanjih v zvezi z migracijami in vključevanjem državljanov tretjih držav. Enkrat letno se sestane na seji, na kateri razpravlja o najnovejšem razvoju politik ter zbere in si izmenja informacije o tem, kako se evropske politike izvajajo na regionalni in lokalni ravni ter na terenu.

Forum se vsako leto osredotoči na drugo temo, ki je izbrana na podlagi prispevkov organizacij civilne družbe v postopkih posvetovanja, ki potekajo v mesecih pred sejo. Doslej je obravnaval teme kot so varne migracijske poti, dostop migrantov do pravic in storitev ter do EU, bolj vključujoč evropski trg dela za migrante in vloga mladih.

EESO je že sprejel ključna mnenja o glavnih temah, povezanih z migracijami in azilom, med drugim o oblikovanju pakta o migracijah in azilu, uredbi o upravljanju azila in migracij, svežnju o varnostni uniji/schengenskem svežnju in akcijskem načrtu za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027. Poleg tega je EESO leta 2009 ustanovil stalno skupino za priseljevanje in vključevanje, ki udejanja vlogo EESO kot posrednika med civilno družbo in institucijami EU na področju migracij ter si prizadeva za spodbujanje razvoja skupne evropske politike priseljevanja in vključevanja. (lm)

EU se sooča s hudo stanovanjsko krizo zaradi naraščajočih najemnin, cenovno nedostopnih nepremičnin in plač, ki zaostajajo za inflacijo.  EESO meni, da je treba sprejeti nujne ukrepe za odpravo nedelovanja trga v stanovanjskem sektorju, zato poziva k trdni stanovanjski strategiji EU. Tako je zapisal Thomas Kattnig, poročevalec EESO, v mnenju Dostojna, trajnostna in cenovno dostopna socialna stanovanja v EU.

Evropski dan potrošnikov 2024 je bil osredotočen na izzive v zvezi z vodo: preučevanje potrošniških vidikov – nadaljevanje prizadevanj za modri dogovor EU. Na dogodku je bila poudarjena potreba po trajnostnem gospodarjenju z vodnimi viri, boljši infrastrukturi in izobraževanju potrošnikov, da bo voda ostala cenovno dostopna za vse Evropejce.

Kot se je pokazalo na evropskem dnevu potrošnikov, ki ga je Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pripravil 9. decembra 2024, bo – zaradi predvidenega zvišanja cen vode za 25 % do leta 2030 – EU morala nameniti več kot 250 milijard EUR za naložbe, s katerimi bi zadostili potrebam po vodi v Evropi in ustvarili družbo, v kateri imajo vsi dostop do čiste in cenovno ugodne vode.

Voda postaja redek vir, celo v Evropi: kar 30 % Evropejcev se vsaj enkrat letno sooči z vodnim stresom. To pomeni, da bodo morali potrošniki, ki v povprečju vodo še vedno jemljejo kot potrošno blago, spremeniti svoje vedenje, da bi jo učinkoviteje porabljali, in sicer tako, da se bodo bolj zavedali svojega vodnega odtisa in s pametno tehnologijo varčevali z vodo.

Vendar bi morali ceno plačati tudi glavni onesnaževalci, ki ne bi smeli pustiti, da njihove stroške nosijo potrošniki.

Ker je za proizvodnjo enega samega kilograma mesa potrebnih 15 000 litrov vode, za ene kavbojke pa 8 000 litrov, bodo morali stroške svojega vpliva na okolje prevzeti tudi veliki porabniki vode (kot sta proizvodnja in zlasti kmetijstvo, pri katerem se zgodi 72 % vseh odvzemov vode) in vlagati v boljše proizvodne obrate.

„Voda bi morala biti osnovni element prihodnjih vodilnih političnih pobud Evropske komisije. Zavzemamo se za vzpostavitev nove koalicije za vodo, ki bi pomagala izvajati evropski modri dogovor, trenutno pa si prizadevamo ustvariti platformo deležnikov za evropski modri dogovor,“ je dejala Milena Angelova, poročevalka za mnenje EESO Učinkovita poraba vode in ozaveščenost potrošnikov o njihovem vodnem odtisu. Poudarila je pomen modrega dogovora EU kot ključne pobude EESO, ki je na področju vode „pionirska institucija“.

Gaetano Casale, direktor urada za stike mednarodnega instituta iz Delfta UNESCO-IHE Institute for Water Education, je v svojem osrednjem govoru dejal, da je voda v Evropi še vedno podcenjena. Opozoril je, da je trajnostni pristop k vodi zdaj bistvenega pomena, nujna pa je tudi večja ozaveščenost o okoljskih stroških, izzivih rastočega svetovnega prebivalstva in podnebnih spremembah.

„Veseli bi bili, če bi vsi – državljani, vlade, agencije, znanstveniki, industrija in zakonodajalci – izkoristili to edinstveno priložnost in naredili obsežen korak naprej, da bomo enega naših najbolj dragocenih virov, vodo – v tleh, morju in zraku – imeli tudi v prihodnosti,“ je dejala Hildegard Bentele, poročevalka Evropskega parlamenta v senci za okvirno direktivo o vodah. (ll)

EESO se je na plenarnem zasedanju 5. decembra v Bruslju z razpravo poklonil mednarodnemu dnevu invalidov in olimpijskemu duhu. 

EESO je povabil goste iz sveta paraolimpijskega športa, med njimi belgijskega paraolimpijskega športnika in prvaka Joachima Gérarda, ter se tako poklonil mednarodnemu dnevu invalidov in olimpijskemu duhu.

Predsednik EESO Oliver Röpke je ob začetku zasedanja dejal: „S to razpravo opozarjamo na zaposlitveno vrzel, s katero se soočajo invalidi. Kljub obstoječim pravnim okvirom še vedno obstajajo prepreke, zaradi katerih je veliko preveč ljudi izključenih s trga dela. EESO poziva k ukrepom za ustvarjanje vključujočih delovnih mest, odpravljanje sistemskih ovir in zagotavljanje enakih možnosti za vse. Resnično vključujoča Evropa ne sme nikogar prezreti.“

Gérard, belgijski teniški igralec in prvak na invalidskem vozičku, je na plenarnem zasedanju povedal, da je na svojih teniških začetkih pogosto zbudil presenečenje in celo naletel na nasprotovanje, češ da bo z vozičkom uničil igrišče. „V zadnjih desetih letih je bil v športu dosežen izjemen napredek v zvezi z vlogo oseb z zmanjšano mobilnostjo. Igral sem na številnih grand slamih po vsem svetu in vidim, da me zaradi teh turnirjev in udeležbe na paraolimpijskih igrah vse bolj sprejemajo kot vrhunskega športnika. Ne le kot paraolimpijca, temveč tudi kot vrhunskega športnika.“

Anne d'Ieteren, predsednica valonske lige za šport invalidov (La Ligue Handisport Francophone), je opozorila, da se invalidi kljub velikim uspehom paraolimpijskih iger v vsakdanjem življenju še vedno soočajo s številnimi ovirami. „Precejšnje število športnih objektov je še vedno nedostopnih, imajo neustrezna parkirišča ali slabo zasnovo. Morda se zdi, da so to drobni problemi, a če se jih nabere več, lahko ljudi izločajo in odvračajo od sodelovanja.“

Aurel Laurenţiu Plosceanu, podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje, je pozdravil Joachima Gérarda in Anne d'Ieteren ter povedal: „Njihov obstoj in dosežki nas spominjajo na to, kakšen navdih so lahko vrhunski športni dosežki za vse nas, ki si prizadevamo doseči svoj polni potencial, hkrati pa kažejo na ključno vlogo invalidov v naši družbi in še posebej v športnem svetu.“

Christophe Lefèvre, predsednik tematske študijske skupine EESO za pravice invalidov, se je zavzel za vzpostavitev mehanizma EU za dostopnost s kazalniki dostopnosti, ki bi zajemal področja, kot so trajnostna stanovanja, šport, pravosodje in izobraževanje. Pietro Vittorio Barbieri, član tematske skupine, pa je dodal: „Ključno je, da imajo vsi invalidi, ki živijo v Evropi, dostop do športa in izobraževanja, da bomo vsi v družbi uživali enake privilegije.“ (lm)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO), Evropska ustanova za demokracijo (EED) in Belorusko društvo novinarjev (Press Club Belarus) so 13. decembra 2024 soorganizirali seminar o pomenu neodvisnih beloruskih medijev za spodbujanje odporne in demokratične družbe. Ker so edini vir informacij za prebivalce te države, je treba neodvisne beloruske medije finančno podpreti in jih vključiti v partnerstva z zahodnimi mediji, da bi Belorusija ostala visoko na mednarodnem dnevnem redu.

EESO je s sodelovanjem v pobudi „dnevi Belorusije“ (9.–13. decembra 2024), ki sta jo organizirala Evropska služba za zunanje delovanje in generalni direktorat Komisije za sosedstvo in širitvena pogajanja, pokazal neomajno zavezanost demokratični Belorusiji, ki spoštuje človekove pravice in svobodo govora.

Predsednik EESO Oliver Röpke je ob otvoritvi dogodka dejal: „Neodvisni mediji so hrbtenica svobodne in demokratične družbe. Danes v okviru dni Belorusije ponovno potrjujemo solidarnost z beloruskim ljudstvom ter njegovim pogumnim bojem proti dezinformacijam in zatiranju.“

Izvršni direktor EED Jerzy Pomianowski je poudaril: „Izid volitev 26. januarja je znan vnaprej in režim bo poskusil začeti znova, uveljaviti svojo legitimnost v mednarodnih zadevah in prikriti zatiranje. Vendar se zdi, da so neodvisni beloruski mediji uspešni pri naslavljanju svojega občinstva.“

Hanna Liubakova, samostojna novinarka v izgnanstvu, ki je bila zaradi štirih kazenskih obtožb v odsotnosti obsojena na 10 let zapora, je navdušena nad prizadevanji Belorusov, da še naprej iščejo informacije in dostop do neodvisnih medijev. Poudarila je, da 50 % prometa na spletiščih, ki jih v tujini upravljajo Belorusi, ustvarijo prebivalci te države. Potrdila je, da do 90 % uporabnikov platform družbenih medijev živi v Belorusiji. „Neodvisni mediji v Belorusiji so najboljši protistrup za Lukašenkovo in kremeljsko propagando,“ je dodala.

Natalia Belikova, ki dela za Press Club Belarus, je dejala, da je cilj nove vladne propagande ustvariti novo razumevanje volitev, zato se trudijo povezati ljudi in jih spodbuditi, naj pokažejo svoje domoljubje. „S tako taktiko spreminjajo dojemanje celotnega prebivalstva o tem, kaj je demokracija,“ je dejala ga. Belikova.

Seminar se je končal s predvajanjem celovečernega filma Under the Grey Sky (Pod sivim nebom), posnetega po resnični zgodbi zaprte beloruske novinarke Katsyaryne Andreeve, ki se ga je udeležila režiserka filma Mara Tamkovich. (mt)

Na decembrskem plenarnem zasedanju EESO je potekala razprava o demokraciji v Afriki, v kateri so sodelovali predstavniki Ekonomskega, socialnega in kulturnega sveta Afriške unije (AU ECOSOCC). Obe strani sta se strinjali, da je civilna družba gonilna sila uspešnega partnerstva med EU in Afriko, ki bo temeljilo na enakopravnosti ter spodbujalo civilni in socialni dialog.

EESO je med razpravo na plenarnem zasedanju, na katerem je sprejel tudi mnenje Demokracija v Afriki: trenutne razmere in obeti za prihodnost. Kakšna bi bila lahko vloga EESO?, ponovil svojo zavezanost krepitvi strateškega partnerstva z Afriško unijo ter podprl pobudo za skupno delovanje za spodbujanje vrednot demokracije, vključujočega dialoga in trajnostnega razvoja. EESO in AU ECOSOCC sta sredi leta 2024 podpisala memorandum o soglasju.

Kyeretwie Osei, vodja programov pri AU ECOSOCC, je v svojem govoru v imenu predsedujočega uradnika ECOSOCC Khalida Boudalija pojasnil: „Imamo pomembno nalogo pri vzpostavljanju institucij, saj je treba utrditi demokratične institucije po vsej celini in doseči uveljavitev dobrega upravljanja tako, da med drugim odstranimo in zmanjšamo korupcijo ter oblikujemo prostor za izražanje državljanov. V središču tega cilja je civilna družba.“

Oliver Röpke, predsednik EESO, je poudaril: „Sodelovanje z AU ECOSOCC je ključnega pomena pri spodbujanju vloge civilne družbe v Afriki. Civilna družba bi morala sodelovati v postopku odločanja in se spoprijeti z dodatnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, trajnostni razvoj in migracije.“

EESO v svojem mnenju obravnava te izzive in meni, da lahko skupaj s priznanimi predstavniki afriških platform civilne družbe prispeva k spodbujanju demokratičnih vrednot, zaščiti človekovih pravic in obrambi demokratičnih režimov v Afriki. 

Carlos Trindade, član EESO in poročevalec za to mnenje, je dejal, da bi moral evropski pristop k razvoju demokracije v Afriki temeljiti na enakopravnem odnosu, ob upoštevanju kompleksnosti gospodarskega razvoja, raznolikosti in geopolitičnih interesov na tej celini.

Sifa Chiyoge Buchekabiri, regionalna direktorica in izvršna direktorica Mednarodnega združenja zadrug-Afrika (ICA-Afrika), je spregovorila o pomenu krepitve vloge žensk v Afriki. „Spodbujanje krepitve vloge žensk je ključnega pomena, saj so ženske pogosto glavni steber svojih gospodinjstev. Zato z opolnomočenjem žensk ne pomagamo le posameznikom, temveč krepimo tudi vlogo celotnih skupnosti.“