Pogled EESO na poročili Draghija in Lette: Matteo Carlo Borsani, Giuseppe Guerini in Stefano Palmieri
Obsedenost s konkurenčnostjo: Karel Lannoo, CEPS
Kompas za konkurenčnost ne zagotavlja ravnovesja med potrebami podjetij in pravicami delavcev: Esther Lynch, ETUC
Prihodnjih 500: krepitev evropskih podjetij za svetovni uspeh: Stjepan Orešković, Atlantic Council
Evropska koalicija za pravičnost gospodarskih družb je proti svežnju omnibus: korporativni interesi ne smejo usmerjati politike EU: Andriana Loredan, ECCJ
Pogled EESO na poročili Draghija in Lette: Matteo Carlo Borsani, Giuseppe Guerini in Stefano Palmieri
Obsedenost s konkurenčnostjo: Karel Lannoo, CEPS
Kompas za konkurenčnost ne zagotavlja ravnovesja med potrebami podjetij in pravicami delavcev: Esther Lynch, ETUC
Prihodnjih 500: krepitev evropskih podjetij za svetovni uspeh: Stjepan Orešković, Atlantic Council
Evropska koalicija za pravičnost gospodarskih družb je proti svežnju omnibus: korporativni interesi ne smejo usmerjati politike EU: Andriana Loredan, ECCJ
„Čas je, da naredimo konkreten korak naprej od Draghijevega poročila, preden se zgubi v političnih hodnikih. Potrebujemo dobre stratege in oblikovalce politik, ki bodo sposobni iti dlje od tega poročila in razviti strategije za industrijsko politiko EU,“ pravi hrvaški podjetnik in znanstvenik Stjepan Orešković. Z Jörnom Fleckom, višjim direktorjem čezatlantskega inštituta Atlantic Council, ki deluje kot možganski trust , sta na mednarodni konferenci Conclave II v Bruslju predstavila ambiciozno pobudo „Prihodnjih 500“. Cilj platforme „Prihodnjih 500“, ki je del širše platforme SEEUS Futures v okviru inštituta Atlantic Council, je opredeliti in podpreti 500 evropskih podjetij, ki se jim obetata znatna rast in svetovni učinek. Podpreti želi nove evropske podjetnike pri konkuriranju na svetovni ravni in okrepiti prisotnost Evrope na mednarodnem gospodarskem prizorišču. Stjepan Orešković nam je povedal več o projektu.
„Čas je, da naredimo konkreten korak naprej od Draghijevega poročila, preden se zgubi v političnih hodnikih. Potrebujemo dobre stratege in oblikovalce politik, ki bodo sposobni iti dlje od tega poročila in razviti strategije za industrijsko politiko EU,“ pravi hrvaški podjetnik in znanstvenik Stjepan Orešković. Z Jörnom Fleckom, višjim direktorjem čezatlantskega inštituta Atlantic Council, ki deluje kot možganski trust , sta na mednarodni konferenci Conclave II v Bruslju predstavila ambiciozno pobudo „Prihodnjih 500“. Cilj platforme „Prihodnjih 500“, ki je del širše platforme „SEEUS Futures“ v okviru inštituta Atlantic Council, je opredeliti in podpreti 500 evropskih podjetij, ki se jim obetata znatna rast in svetovni učinek. Podpreti želi nove evropske podjetnike pri konkuriranju na svetovni ravni in okrepiti prisotnost Evrope na mednarodnem gospodarskem prizorišču. Stjepan Orešković nam je povedal več o projektu.
Ali lahko na kratko predstavite osnovno zamisel projekta „Prihodnjih 500“?
Pobuda, ki temelji na spoznanjih iz pomembnih poročil o prihodnosti Evrope, ki so jih pripravili Draghi, Letta in Heitor, ter na analizi tako z vidika znanstvenikov kot podjetnikov, odpira več ključnih vprašanj: Kdo bo izvajal te načrte za konkurenčnost in nedavno objavljeni kompas za konkurenčnost? Kateri mehanizmi se bodo uporabljali? Kakšni stroški bodo nastali? Kakšne donose je mogoče pričakovati v primerjavi z donosi nedavnih hitro rastočih ameriških podjetij? Projekt „Prihodnjih 500“ je ključni del platforme SEEUS, v njem so zastopane ZDA, EU in jugovzhodna Evropa, njegov cilj pa je povečati prepoznavnost in sodelovanje med temi regijami. Strateško je zasnovan tako, da obravnava perečo potrebo Evrope po spodbujanju dinamičnega okolja, ki lokalna podjetja dviguje na vodilne položaje na svetovnem prizorišču. Pobuda se osredotoča na nudenje tveganega kapitala, strateških smernic in mednarodnega mreženja, učenje od strokovnjakov, kot sta Dani Rodrik iz Univerze v Harvardu in Beata Jaworcik iz EBRD, da bi razvili industrijske politike 21. stoletja, ki znatno krepijo naš konkurenčni položaj.
Ali že imate potencialne kandidate za 500 podjetij, ki jih nameravate izbrati? Katere osnovne zahteve mora izpolnjevati podjetje, da bi bilo izbrano?
Čeprav še ni bilo izbrano nobeno konkretno podjetje, bo pobuda „Prihodnjih 500“ usmerjena v subjekte s potencialom za nadgradnjo in hitro rast. Proces bo odprt in stalen ter bo dajal prednost gospodarskim obetom, inovacijam in strateškemu pomenu podjetij v njihovih sektorjih. Prizadevali si bomo tudi za partnerstva z večstranskimi razvojnimi bankami in vlagatelji, ki že podpirajo podjetja, da bi postala konkurenčna sila. Poudarek je na podjetjih, ki so že trdno na poti rasti, imajo inovativne zmogljivosti in svetovne ambicije. Takšna podjetja niso le vodilna na trgu, temveč tudi na področju tehnologije in poslovnih modelov. Gradili bomo na izkušnjah velikih projektov, kot je Scale-Up Europe, ki združujejo ustanovitelje, vlagatelje, vodstvene delavce in znanstvenike, da bi Evropa postala dom tehnoloških prvakov. Za države kandidatke za članstvo v EU so ta potencialno izbrana podjetja še posebej ključna – utelešajo načela novega gospodarstva in zgled ambicioznih, mednarodno konkurenčnih podjetij, ki se večinoma ne zanašajo na financiranje nacionalnih davkoplačevalcev.
Kako optimistični ste glede potenciala konkurenčnosti Evrope v svetu?
Sposobnost Evrope, da okrepi svoj konkurenčni položaj v svetu, je zelo velika in oddaljujemo se od prevladujočega trenda samopomilovanja. Skupni donosi referenčnih delnic v euroobmočju so od začetka rasti trga konec leta 2022 presegli donose delnic S&P 500, če izvzamemo družbo Nvidia. Evropski socialni in zdravstveni sistemi dlje časa ohranjajo zdravje in aktivnost ljudi z veliko nižjimi stroški ter pozitivno vplivajo na produktivnost in konkurenčnost našega gospodarstva na svetovni ravni.
Navdihuje nas koncept „pristnega navdušenja“, ki ga je Immanuel Kant omenil v kontekstu francoske revolucije. Takšna miselnost lahko izzive spremeni v motivacijsko silo, kar vodi v navidez nepremagljivo odločnost. Potrebovali bi manj „fat cats“ in „puppy dogs“, torej uglajenih, samozadovoljnih elit in preveč ubogljivih, neambicioznih privržencev, ki so bili v zadnjih dveh desetletjih priljubljeni. Namesto tega potrebujemo več „lačnih mladih moških“, energičnih in ambicioznih posameznikov, ki so pripravljeni na izzive.
Cilj pobude „Prihodnjih 500“ je proaktivno obravnavati ključna vprašanja, izpostavljena v poročilih o konkurenčnosti, kot je potreba po drznih inovacijah in širitvi podjetij. Svetovni položaj Evrope bo močno odvisen od njene sposobnosti povezovanja naprednih tehnologij, spodbujanja podjetniških talentov in izboljšanja industrijskih politik v podporo vključujoči rasti. Pobuda si z izkoriščanjem dobro izobražene delovne sile, bogate inovativne dediščine ter tradicionalnih in novih industrijskih sektorjev ter z obravnavanjem vprašanj, kot so regulativna razdrobljenost in tržna neravnovesja, prizadeva ustvariti plodno okolje za vodje podjetij in inovatorje.
Skratka, pobuda „Prihodnjih 500“ je pomemben korak pri preizkušanju evropskega gospodarskega okolja in poskus, da bi s spodbujanjem podjetij z velikim potencialom in krepitvijo podjetniškega ekosistema Evropa postala globalni tekmeca. Če ne vemo, kdo so naši konkurenti, ne moremo zmagati.
Dr. Stjepan Orešković je znanstvenik in podjetnik. Je član Evropske akademije znanosti in umetnosti in ustanovitelj podjetjaBosquar Invest. Pod družinskim vodstvom je Bosqar Invest v petih letih povečal število zaposlenih s 300 na več kot 16 000 ter prepričljivo izvedel strategijo širitve, ki združuje znanost, tehnologijo, naložbe iz pokojninskih in drugih skladov ter podjetniški pogum – to pa je ključni pristop, ki ga zagovarja Draghijevo poročilo. Ta strateški poudarek je verjetno vplival na to, da je Atlantic Council začel projekt Prihodnjih 500, ki ga jr predstavil Orešković.
Evropska komisija bo kmalu predstavila sveženj zakonodajnih reform, ki se nanašajo na obveznosti poročanja podjetij, znan kot „sveženj omnibus“. Namen svežnja je poenostaviti in racionalizirati predpise o trajnostnosti, s čimer bi poenostavili tudi obveznosti poročanja za podjetja. Od njegove napovedi novembra dalje po vsej EU buri duhove, sprožil je veliko razprav in odpor različnih skupin. Organizacije civilne družbe, sindikati, podjetja, vlagatelji, pravniki in raziskovalci so izrazili zaskrbljenost glede svežnja omnibus, češ da lahko vodi v deregulacijo, ter pozvali Komisijo naj te instrumente raje zaščiti kot oslabi. Andriana Loredan iz Evropske koalicije za pravičnost gospodarskih družb (ECCJ) pojasnjuje, kaj je ogroženo in zakaj organizacije civilne družbe, kot je ECCJ, nasprotujejo svežnju omnibus.
Evropska komisija bo kmalu predstavila sveženj zakonodajnih reform, ki se nanašajo na obveznosti poročanja podjetij, znan kot „sveženj omnibus“. Namen svežnja je poenostaviti in racionalizirati predpise o trajnostnosti, s čimer bi poenostavili tudi obveznosti poročanja za podjetja. Od njegove napovedi novembra dalje po vsej EU buri duhove, sprožil veliko razprav in odpor različnih skupin. Organizacije civilne družbe, sindikati, podjetja, vlagatelji, pravniki in raziskovalci so izrazili zaskrbljenost glede svežnja omnibus, češ da lahko vodi v deregulacijo, ter pozvali Komisijo naj te instrumente raje zaščiti kot oslabi. Andriana Loredan iz Evropske koalicije za pravičnost gospodarskih družb (ECCJ) pojasnjuje, kaj je ogroženo in zakaj organizacije civilne družbe, kot je ECCJ, nasprotujejo svežnju omnibus.
Konkurenčnost kot izgovor za deregulacijo prepotrebnih predpisov o trajnostnosti
Sveženj omnibus se osredotoča na tri ključne instrumente trajnostnosti, ki so v središču evropskega zelenega dogovora, in sicer na direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti, direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in uredbo o taksonomiji. Ta sveženj je neposredna posledica premika nove Komisije v smeri, ki jo je septembra 2024 začrtalo poročilo Maria Draghija o prihodnosti evropske konkurenčnosti. Draghijevo poročilo delno pripisuje stagnacijo trgov EU pretiranim regulativnim bremenom za podjetja, hkrati pa prikladno spregleda druge ključne dejavnike, kot so inflacija nafte, plina in hrane zaradi špekulacij multinacionalnih podjetij. V skladu z Draghijevim poročilom sta okvir EU za poročanje o trajnostnosti in okvir za potrebno skrbnost glavni del regulativnega bremena. Brez dokazov, ki bi povezovali zakonodajo o trajnostnosti z zaznanim pomanjkanjem konkurenčnosti EU, je ta ozka perspektiva postala izgovor za morebitno popolno odpravo zakonodaje o trajnostnosti.
S tem svežnjem omnibus namerava Komisija poenostaviti nekatere najbolj kritične instrumente, ki so bili nedavno sprejeti za obravnavanje vplivov velikih podjetij na ljudi in okolje. Mednje spada direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, ki je bila sprejeta šele lani in se še ni začela izvajati.
Vse razprave o vsebini svežnja omnibus so zaenkrat še vedno špekulativne. Vendar je eno glavnih tveganj, povezanih s svežnjem omnibus, ponovno zakonodajno odprtje instrumentov za trajnostnost, kar bi lahko privedlo do ponovnih pogajanj o ključnih določbah (kot so določbe o civilni odgovornosti ali načrtu za prehod za blažitev podnebnih sprememb v okviru direktive o skrbnem pregledu v zvezi s trajnostnostjo). ECCJ odločno nasprotuje ponovnemu odpiranju že dogovorjene zakonodaje o trajnostnosti. To bi povečalo regulativno negotovost, ogrozilo spoštovanje človekovih pravic in okolja v podjetjih ter kaznovalo vodilne na tem področju.
Nesorazmeren vpliv podjetij v pomanjkljivem postopku posvetovanja
Komisija namerava svojo pobudo omnibus predstaviti zelo kmalu, kar ne omogoča ustrezne ocene učinka in javnega posvetovanja. Takšen pristop ni združljiv s pravico do sodelovanja v postopkih odločanja EU, ki je demokratično načelo, zaščiteno s pogodbenim pravom EU. Prav tako je v nasprotju s smernicami Komisije za boljše pravno urejanje, ki zahtevajo široko in pregledno posvetovanje z deležniki med postopkom oblikovanja politik Komisije.
Namesto tega je Komisija februarja 2025 organizirala navidezno posvetovanje, tako imenovani reality check ( preverjanje dejanskega stanja), .z majhno, selektivno izbrano skupino deležnikov, sestavljeno predvsem iz velikih podjetij in poslovnih združenj. Mnoga od teh podjetij so trenutno v sodnih postopkih zaradi nespoštovanja človekovih pravic ali okoljske zlorabe pri svojem poslovanju ali v svoji vrednostni verigi. Zato imajo poseben interes za oslabitev zakonodaje o trajnostnosti, kar gre na račun delavcev, lokalnih skupnosti in podnebja. Poleg tega je bila očitna nesorazmerno velika zastopanost velikih podjetij v primerjavi z premajhno zastopanostjo civilne družbe. Organizacije civilne družbe, sindikati in mala podjetja so bili zastopani zgolj simbolično, žrtve zlorabe podjetij in podjetja, ki se zavzemajo za predpise o trajnostnosti, pa celo popolnoma izključena iz razprave.
Zdi se, da sta predsednica Ursula von der Leyen in komisar Valdis Dombrovskis, ki nadzira celotno pobudo za poenostavitev, usklajena z agendo največjih, najmočnejših korporacij. Med ključnimi partnerji Komisije med tako imenovanim preverjanjem dejanskega stanja so bila zlasti podjetja, katerih poslovne dejavnosti pomembno prispevajo k podnebnim spremembam in ki imajo interes za zmanjšanje podnebnih obveznosti, kot so podjetja iz naftnega, plinskega, petrokemičnega, avtomobilskega in finančnega sektorja. Glede na sedanjo podnebno krizo in njene negativne učinke na ljudi in okolje to vzbuja pomisleke, da bi lahko bil sveženj omnibus korak nazaj na področju podnebnih politik.
Prednostna naloga Komisije bi moralo biti izvajanje in ne deregulacija
Če se Komisija resnično ukvarja s konkurenčnostjo in manjšim regulativnim bremenom ter človekovimi pravicami in podnebno pravičnostjo, bi morala razmisliti, kako učinkovito izvajati trajnostne instrumente. To se da zlahka doseči z oblikovanjem smernic za pomoč podjetjem in organom držav članic, kot je določeno v direktivi o skrbnem pregledu v zvezi s trajnostnostjo, ter razvojem financiranja in krepitvijo zmogljivosti. S tem bi se odzvali na kritiko iz Draghijevega poročila glede pomanjkanja smernic za lažjo uporabo zakonodaje EU o trajnostnosti.
Preoblikovanje ključnih predpisov o trajnostnosti skrivoma in za zaprtimi vrati, skupaj z nekaterimi največjimi podjetji na svetu, je daleč od prave poti do resnične konkurenčnosti.
Andriana Loredan je referentka v Evropski koaliciji za pravičnost gospodarskih družb (ECCJ) in sodeluje pri zagovarjanju direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti od prve objave predloga leta 2022. Pred tem se je v organizaciji Anti-Slavery International ukvarjala z odpravo prisilnega dela v podjetjih in človekovimi pravicami.
