Turizem je pomemben steber gospodarstva EU in lahko poveča konkurenčnost Evrope. Čas je, da poiščemo nove zamisli na tem področju in se od trajnostnega premaknemo k regenerativnemu turizmu – s turističnimi središči, ki ne bodo zgolj preživela, temveč bodo cvetela.
Turizem je pomemben steber gospodarstva EU in lahko poveča konkurenčnost Evrope. Čas je, da poiščemo nove zamisli na tem področju in se od trajnostnega premaknemo k regenerativnemu turizmu – s turističnimi destinacijami, ki ne bodo zgolj preživele, temveč bodo cvetele.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poziva Evropsko unijo, naj preoblikuje svoj sektor turizma in naj v ospredje postavi trajnostnost ter regeneracijo, da bi ustvarila dolgoročne gospodarske in okoljske koristi.
Turizem ostaja temeljni steber gospodarstva EU, zlasti v regijah, ki so od njega močno odvisne. Zato se EESO, kakor je navedel mnenju z naslovom Turizem v EU: trajnostnost kot gonilo dolgoročne konkurenčnosti, zavzema za pospešen prehod k trajnostnemu turizmu in uvajanje strategij regenerativnega turizma,
„Poskrbeti moramo, da bo turizem prispeval k oživitvi evropske konkurenčnosti. To je nujno, saj ta sektor ustvari velik del BDP v mnogih državah članicah in regijah, je pa tudi pomemben člen v njihovih vrednostnih verigah,“ pravi poročevalka za mnenje Isabel Yglesias.
Po besedah poročevalke mnenje temelji na izjavi iz Palme, ki je bila sprejetja med španskim predsedovanjem Svetu v drugi polovici leta 2023 in je prinesla široko soglasje o tem, kako poskrbeti, da bo trajnostnost jedro prihodnjega turizma.
V ta namen morajo evropske institucije ter nacionalne, regionalne in lokalne vlade aktivno podpreti prehode v tem sektorju, organizirati redne dialoge z vsem ustreznimi deležniki in okrepiti socialni dialog.
Medtem ko so prizadevanja za trajnostni turizem precej napredovala, pa razmah potovanj po pandemiji pritiska na mnoge priljubljene destinacije. Zaradi takega skokovitega naraščanja regije težje uravnotežijo gospodarsko rast s trajnostnim razvojem. Hkrati se spopadajo s pomanjkanjem ljudi in neskladjem med razpoložljivimi delovnimi mesti ter znanjem in spretnostmi delavcev.
Zato EESO med drugim poziva k napredku pri ustvarjanju regenerativnega turizma, ki bi ga bilo treba vključiti v evropsko strategijo za trajnostni turizem, ki jo bo Evropska komisija predstavila v prihodnjih mesecih.
V nasprotju s tradicionalnim trajnostnim turizmom, pri katerem je v središču zmanjšanje okoljske škode, je namen regenerativnega turizma obnoviti in povečati naravni, socialni in ekonomski kapital. Ta v prihodnost usmerjen pristop upošteva načela krožnega gospodarstva in želi turističnim destinacijam ter lokalnim skupnostim prinašati dolgoročne pozitivne učinke. (ll)
Evropski kmetje se soočajo z vse večjimi krizami, od ekstremnih vremenskih pojavov do nestabilnosti trga in nepoštene konkurence. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) opozarja, da sedanje politike EU ne ščitijo kmetov, in poziva k nujnim reformam za zagotovitev dohodkov, okrepitev njihove pogajalske moči in trajnostno kmetijstvo.
Evropski kmetje se soočajo z vse večjimi krizami, od ekstremnih vremenskih pojavov do nestabilnosti trga in nepoštene konkurence. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) opozarja, da sedanje politike EU ne ščitijo kmetov, in poziva k nujnim reformam za zagotovitev dohodkov, okrepitev njihove pogajalske moči in trajnostno kmetijstvo.
EESO je v mnenju, pripravljenem na zaprosilo poljskega predsedstva EU, pozval k odpornejšemu kmetijskemu sistemu, v središču katerega bodo kmetje.
„Kmetovanje je plemenit poklic z dvema ključnima ciljema: proizvajati kakovostna in varna živila za prehrano ljudi ter ohranjati in izboljševati stanje okolja. V zameno želimo le pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo, spoštovanje in pravično ceno za naše proizvode,“ je dejal Joe Healy, eden od treh poročevalcev mnenja.
Po mnenju EESO s skupno kmetijsko politiko ni mogoče obvladati današnjih izzivov. Finančna orodja, ki jih priporoča za podporo kmetom, vključujejo javno zavarovanje za naravne nesreče, proticiklično pomoč in neposredna plačila. Vzajemni skladi, ki se že uporabljajo v nekaterih državah EU, bi lahko zagotovili dodatno varnostno mrežo, ki bi jo skupaj financirali kmetje, industrija, regionalni organi in EU.
EESO se zavzema za to, da se pri pregledu SKP po letu 2027 njen proračun znova vzpostavi pri vsaj 0,5 % BDP EU. Potrebni so strožji trgovinski predpisi, da bi zagotovili, da uvoženi proizvodi izpolnjujejo okoljske in delovne standarde EU.
Velik problem je tudi prodaja pod ceno, zaradi katere so kmetje pod izjemnim finančnim pritiskom. EESO poziva oblikovalce politik EU, naj resno razmislijo o prepovedi nakupov pod ceno, da bi velikim trgovcem na drobno preprečili, da bi kmete vodili v propad. Pri tem bi se lahko zgledovali po španski zakonodaji o prehranski verigi.
Da bi izboljšali preglednost in okrepili tržno moč kmetov, je EESO predlagal vzpostavitev digitalnega centra EU za spremljanje cen, stroškov in dobička. Zavzel se je tudi za kolektivna pogajanja o cenah ter večjo podporo zadrugam in organizacijam proizvajalcev. Potrebni sta večja ekonomska neodvisnost in konkurenčnost kmetijstva EU.
Podnebni cilji so sicer izjemno pomembni, vendar kmetje sami ne morejo kriti stroškov. Sklad za trajnostnost bi jim lahko pomagal pri prehodu na okolju prijaznejše prakse. V mnenju je bilo opozorjeno na tveganje selitve virov CO2, saj so evropski kmetje zaradi strogih pravil EU v slabšem položaju v primerjavi s konkurenti iz tretjih držav.
EESO je poudaril pomen naložb v razvoj podeželja, inovacij in enostavnejših pravil SKP. Glede na to, da so kmetje pod vse večjim pritiskom, je jasno, da morajo voditelji EU nujno ukrepati, preden izgine še več kmetij. (ks)
EU je na ključnem razpotju pri razvoju umetne inteligence. Medtem ko na trgu generativne umetne inteligence (GenAI) prevladujejo ameriška podjetja z 80 % svetovnih zasebnih naložb, Kitajska hitro napreduje. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je v sodelovanju s Centrom za evropske politične študije (CEPS) objavil novo študijo, da bi ugotovil, kaj je treba storiti, da Evropa ostane konkurenčna.
EU je na ključnem razpotju pri razvoju umetne inteligence. Medtem ko na trgu generativne umetne inteligence (GenAI) prevladujejo ameriška podjetja z 80 % svetovnih zasebnih naložb, Kitajska hitro napreduje. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je v sodelovanju s Centrom za evropske politične študije (CEPS) objavil novo študijo, da bi ugotovil, kaj je treba storiti, da Evropa ostane konkurenčna.
Študija, pripravljena pod okriljem strokovne skupine EESO za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo (INT) in o kateri je redno razpravljala opazovalna skupina EESO za enotni digitalni trg, preučuje ključne priložnosti, izzive in politične ukrepe za okrepitev evropske umetne inteligence.
Ključna priporočila za EU so:
Spodbujanje naložb v umetno inteligenco in računalniške zmogljivosti – Evropa mora povečati naložbe v infrastrukturo umetne inteligence, da bi spodbudila inovacije.
Osredotočenost na tri sektorje z velikim potencialom – umetna inteligenca lahko spodbudi rast v avtomobilski industriji, čisti energiji in izobraževanju.
Spodbujanje odprtokodne umetne inteligence – spodbujanje odprtih modelov umetne inteligence bo izboljšalo dostopnost in konkurenčnost.
Boljše povezovanje prizadevanj na področju raziskav in razvoja po vsej EU.
Opolnomočenje civilne družbe za upravljanje umetne inteligence – študija poudarja pomen organizacij civilne družbe pri oblikovanju politik in upravljanju umetne inteligence. Za večjo vključenost in etično sprejemanje umetne inteligence so navedena naslednja priporočila:
Programi za opismenjevanje na področju umetne inteligence – pobude za usposabljanje in socialni dialog za opolnomočenje delavcev in javnosti.
Pristop "Social by Design", s katerim je razvoj umetne inteligence osredotočen na človeka in usklajen s potrebami družbe.
Večje financiranje organizacij civilne družbe – podpora nepridobitnim organizacijam, ki zapolnjujejo vrzel med tehnologijo umetne inteligence in razumevanjem le-te v javnosti.
Etično sprejemanje umetne inteligence - dajanje prednosti zaupanja vrednim sistemom umetne inteligence, ki so v skladu z evropskimi vrednotami.
Izkoriščanje potenciala EESO pri politiki na področju umetne inteligence – EESO omogoča strukturirano sodelovanje organizacij civilne družbe pri politiki na področju umetne inteligence. Študija priporoča zagovarjanje odprtokodne umetne inteligence in spodbujanje etičnih inovacij z javnimi naročili in programi financiranja, pri čemer bi EESO lahko deloval kot glavno središče za sodelovanje z organizacijami civilne družbe in odprtokodnimi skupnostmi ter ozaveščanje o vplivu umetne inteligence na družbo.
Študija uvaja tudi enoten glosar umetne inteligence za vzpostavitev skupnega jezika, ki omogoča učinkovito komunikacijo med oblikovalci politik, razvijalci in uporabniki, kar je ključnega pomena za odgovoren razvoj, upravljanje in uporabo umetne inteligence v različnih sektorjih.
Študija bo posredovana ključnim institucijam EU in naj bi prispevala k prihodnjim politikam na področju umetne inteligence. Celotno končno poročilo je na voljo TUKAJ. (vk)
Obrambni in socialni izdatki morajo biti povezani – povečanje obrambnih izdatkov ne sme iti na račun socialne države. Močna socialna država ostaja ključno orodje, s katerim lahko zaustavimo skrajno desne stranke pri njihovih prizadevanjih, da bi v EU vzpostavile avtokracije po vzoru Kremlja.
Obrambni in socialni izdatki morajo biti povezani – povečanje obrambnih izdatkov ne sme iti na račun socialne države. Močna socialna država ostaja ključno orodje, s katerim lahko zaustavimo skrajno desne stranke pri njihovih prizadevanjih, da bi v EU vzpostavile avtokracije po vzoru Kremlja.
Ko vstopamo v četrto leto vojne v Ukrajini, številni pozivajo k povečanju obrambnih izdatkov, zlasti po političnih spremembah v ZDA. Zdi se, da zaščita evropskih držav ni več zagotovljena. Zato so že bili prekršeni številni tabuji, ne le v zvezi z razpravami o vojaških zadevah na ravni EU, temveč tudi glede povečevanja zadolževanja.
Vendar pa je bilo to vprašanje v nekaterih od teh pozivov predstavljeno tudi kot kompromis z ničelno vsoto za socialno državo – kot da je moč ameriške vojske posledica pomanjkanja ustrezne socialne zaščite v državi ali kot da so naše oslabljene vojske posledica pokojnin in socialne varnosti.
V skupini delojemalcev želimo izpostaviti dva vidika:
EU kot celota je druga v svetu po izdatkih za vojsko. Čeprav bodo v nekaterih primerih potrebni skupni ali dodatni izdatki, so za zagotovitev strateške avtonomije resnično potrebni usklajevanje in skupni projekti. Moramo se braniti, ne pa spuščati v tekmo z ZDA na svetovni ravni.
Dobro delujoča socialna država je skupaj z bojem proti revščini in neenakosti ključno orodje, s katerim lahko v številnih državah članicah preprečimo, da bi skrajna desnica prevzela oblast. Skrajno desne stranke, ki so v vzponu, imajo le malo posluha za demokracijo, se odkrito zoperstavljajo večini naših vrednot, želijo posnemati avtokracijo Kremlja v naših državah članicah in bodo poskrbele, če bodo prišle na oblast, da ne bo mogoče oblikovati usklajene obrambne politike.
Zato morajo države članice na obrambne in socialne naložbe gledati kot na nekaj, kar se medsebojno dopolnjuje, hkrati pa ene omogočajo obstoj drugih.
Pripravila skupina organizacij civilne družbe v EESO
EESO mora biti od začetka vključen v pobude Evropske komisije za okrepitev sodelovanja s civilno družbo. Skupina organizacij civilne družbe EESO meni, da bo prihajajoča študijaPopis praks civilnega dialoga v institucijah EU dragocen prispevek.
Pripravila skupina organizacij civilne družbe v EESO
EESO mora biti od začetka vključen v pobude Evropske komisije za okrepitev sodelovanja s civilno družbo. Skupina organizacij civilne družbe EESO meni, da bo prihajajoča študijaPopis praks civilnega dialoga v institucijah EU dragocen prispevek.
Po začetku novega političnega cikla EU in napovedi Strategije EU za podporo, zaščito in opolnomočenje civilne družbe za tretje četrtletje leta 2025 v delovnem programu Komisije je skupina organizacij civilne družbe organizirala konferenco, na kateri je poudarila ključne ukrepe, potrebne za obdobje 2024-2029. Dogodka 3. marca se je udeležilo okrog 100 predstavnikov nacionalnih in evropskih organizacij civilne družbe ter državljanov.
Predsednik skupine organizacij civilne družbe Séamus Boland je dejal, da imajo organizacije civilne družbe pomembno vlogo pri tem, da je oblikovanje politik utemeljeno in se odziva na potrebe ljudi. Ponovil je poziv skupine in Odbora, naj EESO sodeluje v platformi civilne družbe, ki jo načrtuje Komisija.
EESO mora biti zaradi svojih izkušenj in kot platforma že od začetka vključen v pobude Evropske komisije za okrepitev sodelovanja s civilno družbo. Sodelovati mora pri upravljanju in biti ključni del pobude za vzpostavitev platforme civilne družbe," je zatrdil Boland.
Menil je, da bi moral strukturiran, reden, pregleden in vključujoč civilni dialog temeljiti na obstoječih strukturah in vključevati vse ustrezne deležnike. Zato bi morale evropske institucije ustanoviti delovno skupino za civilni dialog, ki bi jo vodil EESO.
„Delovna skupina za civilni dialog bi lahko pripravila načrt za bolj spodbudno okolje za organizacije civilne družbe v procesu oblikovanja politik“, je dejal Boland. To bi lahko bil prvi korak k bolj strukturiranemu civilnemu dialogu o vprašanjih: s kom se posvetujemo, o katerih temah, v kakšnem časovnem okviru in s kakšnimi rezultati?
Predlagana delovna skupina bi se lahko oprla tudi na študijo z naslovom Popis praks civilnega dialoga v institucijah EU, ki jo pripravlja EESO.
Študijo je naročil EESO na predlog skupine organizacij civilne družbe. Rezultati naj bi bili na voljo julija 2025. V študiji bo celovit pregled praks civilnega dialoga v institucijah EU: preučila bo, kateri postopki vključevanja organizacij civilne družbe so trenutno organizirani in s kakšno metodologijo. Poznavanje obstoječih praks bi moralo biti podlaga in podpora prizadevanjem za bolj strukturiran civilni dialog v novem zakonodajnem ciklu. Predhodne ugotovitve študije je na konferenci že predstavila Berta Mizsei iz Centra za evropske politične študije (CEPS).
Na konferenci je bilo tudi poudarjeno, da je finančno zdravje organizacij civilne družbe predpogoj za dialog in povezovanje oblikovalcev politik s potrebami ljudi. Zagotoviti jim je treba finančno stabilnost in neodvisnost.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je organiziral forum na visoki ravni o pravicah žensk, na katerem so vodilni predstavniki obravnavali pereča vprašanja v zvezi s pravicami žensk in opredelili ključne prednostne naloge pred prihodnjim zasedanjem Komisije OZN za položaj žensk.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je organiziral forum na visoki ravni o pravicah žensk, na katerem so vodilni predstavniki obravnavali pereča vprašanja v zvezi s pravicami žensk in opredelili ključne prednostne naloge pred prihodnjim zasedanjem Komisije OZN za položaj žensk.
Sporočilo foruma EESO na visoki ravni o pravicah žensk je jasno: napredek je bil dosežen, vendar to ni dovolj. Čeprav je EU sprejela ukrepe za zaščito žensk in deklet, pa strukturne oblike neenakosti, stereotipi o spolih in nazadovanje na področju pravic žensk še naprej ogrožajo težko priborjene dosežke v Evropi. Strukturne ovire omejujejo polno sodelovanje žensk v družbi.
Na forumu na visoki ravni, ki je potekal 26. februarja med plenarnim zasedanjem EESO, so sodelovali predsednica ad hoc skupine EESO za enakost Sif Holst, predsednik EESO Oliver Röpke, evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje Hadja Lahbib ter Carlien Scheele (direktorica Evropskega inštituta za enakost spolov), Florence Raes (direktorica urada UN Women v Bruslju), Ayşe Yürekli (predstavnica EU pri organizaciji turških podjetnic KAGIDER), Mary Collins (generalna sekretarka Evropskega ženskega lobija) in Cianán Russell (višji uradnik za politiko pri ILGA Europe).
Na forumu sta potekali dve dinamični razpravi o perečih izzivih na področju enakosti spolov, ki sta bili povezani s ključnima mnenjema EESO, sprejetima na zasedanju. Strokovnjaki, zagovorniki in oblikovalci politik so se zbrali, da bi izmenjali spoznanja, predlagali rešitve in okrepili zaveze za spodbujanje pravic žensk v Evropi in zunaj nje.
Z vodilno nagrado EESO za civilno družbo se poudarja izjemen prispevek civilne družbe k ohranjanju in krepitvi evropske identitete in državljanstva. Nagrada se vsako leto podeli na drugo temo, ki močno zaznamuje družbo in je povezana z delom EESO.
Z vodilno nagrado EESO za civilno družbo se poudarja izjemen prispevek civilne družbe k ohranjanju in krepitvi evropske identitete in državljanstva. Nagrada se vsako leto podeli na drugo temo, ki močno zaznamuje družbo in je povezana z delom EESO.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 20. marca nagradil tri organizacije civilne družbe – iz Slovaške, Belgije in Francije – za njihove pionirske projekte, s katerimi se borijo proti porastu škodljive polarizacije v Evropski uniji.
Nagrada v višini 32 000 EUR je bila razdeljena med tri najbolje uvrščene.
Glavno nagrado v višini 14 000 EUR je prejela Slovenská debatná asociácia (Slovaško debatno društvo) za olimpijado kritičnega razmišljanja, ki je pionirska pobuda, s katero se krepi odpornost proti dezinformacijam med slovaško mladino. V okviru projekta poteka študentsko tekmovanje v treh starostnih skupinah, na katerem se študenti soočijo z resničnimi medijskimi izzivi in ocenjujejo verodostojnost vsebine.
Drugouvrščena sta prejela vsak po 9 000 EUR.
Reporters d'Espoirs (Poročevalci upanja) iz Francije so prejeli drugo nagrado za projekt Prix Européen Jeunes Reporters d’Espoirs (Evropska nagrada za mlade poročevalce upanja). Gre za program usposabljanja v francoskem jeziku za novinarstvo rešitev.
Tretjo nagrado je prejelo belgijsko združenje FEC Diversité asbl za projekt „ESCAPE GAME EXTREME DROITE pour se désintoxiquer“ (Igra pobega – skrajna desnica – razstrupljanje), potopitveno igro zoperstavljanja skrajno desnim ideologijam.
O 15. izvedbi nagrade EESO za civilno družbo
S tokratno nagrado so bili izpostavljeni neprofitni projekti posameznikov, zasebnih podjetij in organizacij civilne družbe, ki so prispevali k boju proti škodljivi polarizaciji v Evropski uniji.
V zadnjih letih so Evropo prizadele številne krize, od ruske agresije na Ukrajino, naraščajočih cen energije in življenjskih stroškov do nadaljnjih gospodarskih in socialnih posledic pandemije COVID-19. Takšne krize lahko zmanjšajo zaupanje v javne institucije in povzročijo škodljivo polarizacijo v družbi.
Čeprav je polarizacija lahko del odprte in pluralne družbe, pa naraščajoči populizem in negativna polarizacija predstavljata velik izziv za evropske demokracije. Evropa se prav tako sooča z nadaljnjim cepljenjem tradicionalnega medijskega prostora, naraščanjem dezinformacij in napadi na svobodo medijev, kar še dodatno ogroža demokratične vrednote.
Letošnji zmagovalci so bili izbrani iz obsežnega in raznolikega nabora več kot 50 prijavljenih projektov iz 15 držav članic. Zmagovalni projekti so bili izbrani zaradi izjemne ustvarjalnosti, zavzetosti in predanosti v boju proti škodljivi polarizaciji v evropski družbi.
„Organizirana civilna družba ima temeljno vlogo pri varovanju evropske demokracije, kar se je ponovno pokazalo z letošnjimi izjemnimi in pestrimi projekti,“ je dejal podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje, Aurel Laurenţiu Plosceanu.
EESO je 6. marca gostil razpravo o dogovoru o čisti industriji, ki ga predlaga Evropska komisija. Razprava je potekala le nekaj dni pred razpravo v Svetu 12. marca. Politični odločevalci, vodilni v industriji in civilna družba so preučili, ali lahko dogovor resnično podpre evropski sektor čistih tehnologij, energetsko intenzivne industrije in strateško avtonomijo.
EESO je 6. marca gostil razpravo o dogovoru o čisti industriji, ki ga predlaga Evropska komisija. Razprava je potekala le nekaj dni pred razpravo v Svetu 12. marca. Politični odločevalci, vodilni v industriji in civilna družba so preučili, ali lahko dogovor resnično podpre evropski sektor čistih tehnologij, energetsko intenzivne industrije in strateško avtonomijo.
Zaradi geopolitične nestabilnosti in spreminjajočih se čezatlantskih odnosov je strateška avtonomija Evrope nujnejša kot kdaj koli prej. Cilj dogovora o čisti industriji je pospešiti razogljičenje in krožnost ter hkrati povečati konkurenčnost industrije, začenši z znižanjem cen energije. Vendar ostajajo vprašanja o njegovi izvedljivosti in financiranju.
„Pri tem ne gre za izbiro med strateško avtonomijo, konkurenčnostjo ali dvojnim prehodom. Dogovor zadeva vse industrijske sektorje, ki se morajo prilagoditi, sicer res v svojem ritmu, vendar z jasnimi zavezami,“ je dejal Pietro de Lotto, predsednik posvetovalne komisije EESO za spremembe v industriji (CCMI), ki je izziv opredelil kot iskanje ravnovesja.
Komisija poudarja geopolitično nujnost energetske neodvisnosti od Rusije, vendar je pri tem vse bolj zaskrbljujoč zaton evropske industrije. Industrijska proizvodnja in prilivi iz neposrednih tujih naložb so se v zadnjih dveh letih močno zmanjšali.
Financiranje bo zato velik izziv. Za dosego ciljev načrta je potrebno sodelovanje med institucijami EU, državami članicami in industrijo. Evropska investicijska banka je obljubila 500 milijonov evrov za posredna jamstva in 1,5 milijarde evrov za izboljšanje energetskih omrežij, nacionalne vlade pa morajo zbrati dodatna sredstva.
Bistveno vprašanje je tudi socialni učinek prehoda, zlasti v energetsko intenzivnih panogah, v katerih je prišlo do znatne izgube delovnih mest. Predstavniki civilne družbe se sprašujejo, ali bo zmanjšanje davkov na energijo, ki je ključni predlog dogovora, šlo na račun financiranja izobraževanja in zdravstvenega varstva.
Kljub optimizmu glede dolgoročnih ciljev dogovora o čisti industriji so strokovnjaki izrazili pomisleke glede njegove zmožnosti reševanja kratkoročnih izzivov. Hitrost in poenostavitev sta bistvenega pomena, saj bi lahko visoki stroški energije in regulativne ovire upočasnile napredek. Izziv ostajajo tudi razdrobljene nacionalne politike in nevarnost, da bi z dogovorom zamudili ključno priložnost za uskladitev industrijske politike po vsej Evropi.
Prav tako je zaskrbljujoče vprašanje tehnološke nevtralnosti, saj se razpravlja o pravem ravnovesju med obnovljivimi viri energije, vodikom in biogorivi. Čeprav je poudarek na obnovljivih virih energije dobrodošel, so potrebne tudi odločne zaveze glede energetske učinkovitosti. Obnovljivi viri energije so evropskim potrošnikom med letoma 2021 in 2023 že prihranili 100 milijard evrov, kar bi morala EU nadgraditi. (jh)
Letni dogodek Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) za mlade Vaša Evropa, vaš glas (YEYS)! za leto 2025 je potekal 13. in 14. marca pod naslovom „Glas dajemo mladim“, osredotočil pa se je na vlogo mladih pri skupnem oblikovanju odporne prihodnosti.
Letni dogodek Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) za mlade Vaša Evropa, vaš glas (YEYS)! za leto 2025 je potekal 13. in 14. marca pod naslovom „Glas dajemo mladim“, osredotočil pa se je na vlogo mladih pri skupnem oblikovanju odporne prihodnosti.
Letošnjega dogodka se je udeležilo skoraj 100 mladih iz vse EU, devetih držav kandidatk za članstvo v EU in Združenega kraljestva. Udeleženci so zastopali mladinske organizacije, nacionalne mladinske svete in srednje šole ter opozorili na skrbi raznolikih skupin mladih. Mnogi so izkušeni mladinski zagovorniki, za druge pa je bil ta dogodek pomemben prvi korak k sodelovanju v okviru participativne demokracije v njihovih skupnostih in širše.
Na več delavnicah so mladi pod vodstvom moderatorjev opredelili najbolj pereča vprašanja, ki bi jih po njihovem mnenju morali obravnavati politični akterji. Ta vprašanja so segala od boja proti korupciji do razvoja skladne podnebne strategije in zagotavljanja enakih pravic za vse. Ker korupcija spodkopava zaupanje v institucije in slabi demokracijo, je nujno podpreti preiskovalno novinarstvo in izboljšati preglednost porabe davkoplačevalskega denarja.
„Zagotoviti moramo odgovornost. Ne moremo si privoščiti, da bi dogajanje zgolj nemo opazovali, saj je cena neukrepanja previsoka. Moramo se boriti in zmagati,“ je dejal eden od udeležencev dogodka.
Mladi so izrazili tudi potrebo po skupnih ciljih v boju proti podnebnim spremembam in poudarili, da je treba „zagotoviti obstoj brez škodljivih posledic podnebnih sprememb“. Pozvali so k oblikovanju učnega načrta na podlagi vrednot, ki bi pozitivno vplival na vedenje na spletu in ublažil dezinformacije. Udeleženci dogodka YEYS so se zavzeli tudi za enake pravice, obravnavo in priložnosti ter podprli vključevanje vseh v vseh okvirih. Glede nezastopanosti mladih v procesih političnega odločanja so poudarili, da demokracija zahteva, da se upoštevajo vsi glasovi.
Dan in pol trajajoči dogodek se je zaključil s plenarnim zasedanjem mladih, na katerem je zavzeto in angažirano občinstvo predsedniku EESO Oliverju Röpkeju in koordinatorici EU za mlade Biliani Sirakovi predstavilo svoja priporočila. Udeleženci dogodka YEYS so z glasovanjem prednostno razvrstili pet najpomembnejših točk delovanja:
(1) Boj proti korupciji s preglednostjo in udeležbo mladih
(2) Aktivno državljanstvo: od učilnice do skupnosti
(3) Prizadevanja za enakost
(4) Mladina si zasluži svoje mesto
(5) Razvoj skladne strategije za podnebne spremembe
Predsednik Röpke je poudaril, da lahko ta priporočila vplivajo na svetovalno delo EESO, in izpostavil enakost spolov kot ključno prednostno nalogo Odbora. Biliana Sirakova je opozorila, da bodo ta priporočila prispevala tudi k delu EU. (cpwb)
Organizacije civilne družbe so tarča napadov po Evropi in Ameriki. EU mora ukrepati takoj, da jih zaščiti in zavaruje demokracijo. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na plenarni razpravi ob mednarodnem dnevu nevladnih organizacij poslal jasno sporočilo: organizacije civilne družbe so prvi braniki demokracije. Zmanjšanje sredstev zanje ogroža njihovo preživetje, zato mora EU nemudoma ukrepati, da jih zaščiti in podpre.
Organizacije civilne družbe so tarča napadov po Evropi in Ameriki. EU mora ukrepati takoj, da jih zaščiti in zavaruje demokracijo. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na plenarni razpravi ob mednarodnem dnevu nevladnih organizacij poslal jasno sporočilo: organizacije civilne družbe so prvi braniki demokracije. Zmanjšanje sredstev zanje ogroža njihovo preživetje, zato mora EU nemudoma ukrepati, da jih zaščiti in podpre.
EESO je 27. februarja organiziral razpravo z naslovom EU in civilna družba: krepitev demokracije in udeležbe, ki je predstavnikom in strokovnjakom iz organizacij civilne družbe ter poslancem Evropskega parlamenta omogočila razpravo in oceno vloge organizacij civilne družbe na tem pomembnem področju.
Raquel García Hermida-Van Der Walle, evropska poslanka iz skupine Renew Europe, je poudarila, da organizacije civilne družbe pogosto prispevajo k zagotavljanju nadzora in ravnovesja. Prav tako omogočajo različne načine družbene interakcije, ki lahko nadomesti manjkajoče vladne storitve. Vendar so prva tarča napadov, saj so lahko za nekatere vlade politično neugodne.
Nicholas Aiossa, direktor organizacije Transparency International Europe, je dejal: „V Evropskem parlamentu poteka organizirana politična kampanja za diskreditiranje, zmanjševanje financiranja in oteževanje vloge in funkcije organizacij civilne družbe. Najdenih ni bilo nobenih dokazov o finančnih nepravilnostih.“
Januarja je desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) v Evropskem parlamentu obtožila okoljske in podnebne nevladne organizacije, da jih Evropska komisija financira za lobiranje v Parlamentu, drugih institucijah EU in pri poslancih Evropskega parlamenta, kar je sprožilo ogorčenje med evropskimi organizacijami civilne družbe.
Kritike organizacij civilne družbe niso nič novega, vendar so bili nedavni napadi toliko močnejši zaradi lažnih novic in dezinformacij. Kot je dejala Brikena Xhomaqi, sopredsedujoča povezovalne skupine EESO, so te razmere poziv vsem organizacijam civilne družbe, naj stopijo skupaj in poskrbijo za spremembe. „Ljudje bi morali vedeti, da je večina organizacij civilne družbe odvisna od prostovoljnega dela, zato ne zapravlja davkoplačevalskega denarja,“ je dodala.
Udeleženci so pozvali tudi Evropsko komisijo, naj odločneje spregovori o tej temi, in predlagali številne rešitve za okrepitev vloge organizacij civilne družbe.
García Hermida-Van Der Walle je dejala, da se bo zavzemala za to, da se vloga organizacij civilne družbe v večji meri prizna in okrepi v poročilu o stanju pravne države in mehanizmu pogojenosti s pravno državo kot omogočitvenemu pogoju.
Michał Wawrykiewicz, poslanec EPP, je dejal, da je njegova naloga ozaveščati o teh temeljnih temah znotraj svoje skupine. Druga točka, ki jo je izpostavil, je obveščanje odločevalcev o tem, da so organizacije civilne družbe in nevladne organizacije tiste, ki delujejo na terenu in zagotavljajo temeljne storitve, ki neposredno vplivajo na življenja ljudi.
Predsednik EESO Oliver Röpke je podprl stališča predstavnikov organizacij civilne družbe in dejal: „Upreti se moramo prizadevanjem za delegitimizacijo teh organizacij ali omejevanje njihovega dostopa do sredstev, ki so bistvena za demokratično udejstovanje. Organizacije civilne družbe se soočajo z omejitvami financiranja in vse večjimi političnimi pritiski, zato potrebujejo obsežnejšo in predvidljivejšo podporo, da bi lahko nadaljevale svoje pomembno delo.“ (at)
