EESO je 6. marca gostil razpravo o dogovoru o čisti industriji, ki ga predlaga Evropska komisija. Razprava je potekala le nekaj dni pred razpravo v Svetu 12. marca. Politični odločevalci, vodilni v industriji in civilna družba so preučili, ali lahko dogovor resnično podpre evropski sektor čistih tehnologij, energetsko intenzivne industrije in strateško avtonomijo.
EESO je 6. marca gostil razpravo o dogovoru o čisti industriji, ki ga predlaga Evropska komisija. Razprava je potekala le nekaj dni pred razpravo v Svetu 12. marca. Politični odločevalci, vodilni v industriji in civilna družba so preučili, ali lahko dogovor resnično podpre evropski sektor čistih tehnologij, energetsko intenzivne industrije in strateško avtonomijo.
Zaradi geopolitične nestabilnosti in spreminjajočih se čezatlantskih odnosov je strateška avtonomija Evrope nujnejša kot kdaj koli prej. Cilj dogovora o čisti industriji je pospešiti razogljičenje in krožnost ter hkrati povečati konkurenčnost industrije, začenši z znižanjem cen energije. Vendar ostajajo vprašanja o njegovi izvedljivosti in financiranju.
„Pri tem ne gre za izbiro med strateško avtonomijo, konkurenčnostjo ali dvojnim prehodom. Dogovor zadeva vse industrijske sektorje, ki se morajo prilagoditi, sicer res v svojem ritmu, vendar z jasnimi zavezami,“ je dejal Pietro de Lotto, predsednik posvetovalne komisije EESO za spremembe v industriji (CCMI), ki je izziv opredelil kot iskanje ravnovesja.
Komisija poudarja geopolitično nujnost energetske neodvisnosti od Rusije, vendar je pri tem vse bolj zaskrbljujoč zaton evropske industrije. Industrijska proizvodnja in prilivi iz neposrednih tujih naložb so se v zadnjih dveh letih močno zmanjšali.
Financiranje bo zato velik izziv. Za dosego ciljev načrta je potrebno sodelovanje med institucijami EU, državami članicami in industrijo. Evropska investicijska banka je obljubila 500 milijonov evrov za posredna jamstva in 1,5 milijarde evrov za izboljšanje energetskih omrežij, nacionalne vlade pa morajo zbrati dodatna sredstva.
Bistveno vprašanje je tudi socialni učinek prehoda, zlasti v energetsko intenzivnih panogah, v katerih je prišlo do znatne izgube delovnih mest. Predstavniki civilne družbe se sprašujejo, ali bo zmanjšanje davkov na energijo, ki je ključni predlog dogovora, šlo na račun financiranja izobraževanja in zdravstvenega varstva.
Kljub optimizmu glede dolgoročnih ciljev dogovora o čisti industriji so strokovnjaki izrazili pomisleke glede njegove zmožnosti reševanja kratkoročnih izzivov. Hitrost in poenostavitev sta bistvenega pomena, saj bi lahko visoki stroški energije in regulativne ovire upočasnile napredek. Izziv ostajajo tudi razdrobljene nacionalne politike in nevarnost, da bi z dogovorom zamudili ključno priložnost za uskladitev industrijske politike po vsej Evropi.
Prav tako je zaskrbljujoče vprašanje tehnološke nevtralnosti, saj se razpravlja o pravem ravnovesju med obnovljivimi viri energije, vodikom in biogorivi. Čeprav je poudarek na obnovljivih virih energije dobrodošel, so potrebne tudi odločne zaveze glede energetske učinkovitosti. Obnovljivi viri energije so evropskim potrošnikom med letoma 2021 in 2023 že prihranili 100 milijard evrov, kar bi morala EU nadgraditi. (jh)
Letni dogodek Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) za mlade Vaša Evropa, vaš glas (YEYS)! za leto 2025 je potekal 13. in 14. marca pod naslovom „Glas dajemo mladim“, osredotočil pa se je na vlogo mladih pri skupnem oblikovanju odporne prihodnosti.
Letni dogodek Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) za mlade Vaša Evropa, vaš glas (YEYS)! za leto 2025 je potekal 13. in 14. marca pod naslovom „Glas dajemo mladim“, osredotočil pa se je na vlogo mladih pri skupnem oblikovanju odporne prihodnosti.
Letošnjega dogodka se je udeležilo skoraj 100 mladih iz vse EU, devetih držav kandidatk za članstvo v EU in Združenega kraljestva. Udeleženci so zastopali mladinske organizacije, nacionalne mladinske svete in srednje šole ter opozorili na skrbi raznolikih skupin mladih. Mnogi so izkušeni mladinski zagovorniki, za druge pa je bil ta dogodek pomemben prvi korak k sodelovanju v okviru participativne demokracije v njihovih skupnostih in širše.
Na več delavnicah so mladi pod vodstvom moderatorjev opredelili najbolj pereča vprašanja, ki bi jih po njihovem mnenju morali obravnavati politični akterji. Ta vprašanja so segala od boja proti korupciji do razvoja skladne podnebne strategije in zagotavljanja enakih pravic za vse. Ker korupcija spodkopava zaupanje v institucije in slabi demokracijo, je nujno podpreti preiskovalno novinarstvo in izboljšati preglednost porabe davkoplačevalskega denarja.
„Zagotoviti moramo odgovornost. Ne moremo si privoščiti, da bi dogajanje zgolj nemo opazovali, saj je cena neukrepanja previsoka. Moramo se boriti in zmagati,“ je dejal eden od udeležencev dogodka.
Mladi so izrazili tudi potrebo po skupnih ciljih v boju proti podnebnim spremembam in poudarili, da je treba „zagotoviti obstoj brez škodljivih posledic podnebnih sprememb“. Pozvali so k oblikovanju učnega načrta na podlagi vrednot, ki bi pozitivno vplival na vedenje na spletu in ublažil dezinformacije. Udeleženci dogodka YEYS so se zavzeli tudi za enake pravice, obravnavo in priložnosti ter podprli vključevanje vseh v vseh okvirih. Glede nezastopanosti mladih v procesih političnega odločanja so poudarili, da demokracija zahteva, da se upoštevajo vsi glasovi.
Dan in pol trajajoči dogodek se je zaključil s plenarnim zasedanjem mladih, na katerem je zavzeto in angažirano občinstvo predsedniku EESO Oliverju Röpkeju in koordinatorici EU za mlade Biliani Sirakovi predstavilo svoja priporočila. Udeleženci dogodka YEYS so z glasovanjem prednostno razvrstili pet najpomembnejših točk delovanja:
(1) Boj proti korupciji s preglednostjo in udeležbo mladih
(2) Aktivno državljanstvo: od učilnice do skupnosti
(3) Prizadevanja za enakost
(4) Mladina si zasluži svoje mesto
(5) Razvoj skladne strategije za podnebne spremembe
Predsednik Röpke je poudaril, da lahko ta priporočila vplivajo na svetovalno delo EESO, in izpostavil enakost spolov kot ključno prednostno nalogo Odbora. Biliana Sirakova je opozorila, da bodo ta priporočila prispevala tudi k delu EU. (cpwb)
Organizacije civilne družbe so tarča napadov po Evropi in Ameriki. EU mora ukrepati takoj, da jih zaščiti in zavaruje demokracijo. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na plenarni razpravi ob mednarodnem dnevu nevladnih organizacij poslal jasno sporočilo: organizacije civilne družbe so prvi braniki demokracije. Zmanjšanje sredstev zanje ogroža njihovo preživetje, zato mora EU nemudoma ukrepati, da jih zaščiti in podpre.
Organizacije civilne družbe so tarča napadov po Evropi in Ameriki. EU mora ukrepati takoj, da jih zaščiti in zavaruje demokracijo. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na plenarni razpravi ob mednarodnem dnevu nevladnih organizacij poslal jasno sporočilo: organizacije civilne družbe so prvi braniki demokracije. Zmanjšanje sredstev zanje ogroža njihovo preživetje, zato mora EU nemudoma ukrepati, da jih zaščiti in podpre.
EESO je 27. februarja organiziral razpravo z naslovom EU in civilna družba: krepitev demokracije in udeležbe, ki je predstavnikom in strokovnjakom iz organizacij civilne družbe ter poslancem Evropskega parlamenta omogočila razpravo in oceno vloge organizacij civilne družbe na tem pomembnem področju.
Raquel García Hermida-Van Der Walle, evropska poslanka iz skupine Renew Europe, je poudarila, da organizacije civilne družbe pogosto prispevajo k zagotavljanju nadzora in ravnovesja. Prav tako omogočajo različne načine družbene interakcije, ki lahko nadomesti manjkajoče vladne storitve. Vendar so prva tarča napadov, saj so lahko za nekatere vlade politično neugodne.
Nicholas Aiossa, direktor organizacije Transparency International Europe, je dejal: „V Evropskem parlamentu poteka organizirana politična kampanja za diskreditiranje, zmanjševanje financiranja in oteževanje vloge in funkcije organizacij civilne družbe. Najdenih ni bilo nobenih dokazov o finančnih nepravilnostih.“
Januarja je desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) v Evropskem parlamentu obtožila okoljske in podnebne nevladne organizacije, da jih Evropska komisija financira za lobiranje v Parlamentu, drugih institucijah EU in pri poslancih Evropskega parlamenta, kar je sprožilo ogorčenje med evropskimi organizacijami civilne družbe.
Kritike organizacij civilne družbe niso nič novega, vendar so bili nedavni napadi toliko močnejši zaradi lažnih novic in dezinformacij. Kot je dejala Brikena Xhomaqi, sopredsedujoča povezovalne skupine EESO, so te razmere poziv vsem organizacijam civilne družbe, naj stopijo skupaj in poskrbijo za spremembe. „Ljudje bi morali vedeti, da je večina organizacij civilne družbe odvisna od prostovoljnega dela, zato ne zapravlja davkoplačevalskega denarja,“ je dodala.
Udeleženci so pozvali tudi Evropsko komisijo, naj odločneje spregovori o tej temi, in predlagali številne rešitve za okrepitev vloge organizacij civilne družbe.
García Hermida-Van Der Walle je dejala, da se bo zavzemala za to, da se vloga organizacij civilne družbe v večji meri prizna in okrepi v poročilu o stanju pravne države in mehanizmu pogojenosti s pravno državo kot omogočitvenemu pogoju.
Michał Wawrykiewicz, poslanec EPP, je dejal, da je njegova naloga ozaveščati o teh temeljnih temah znotraj svoje skupine. Druga točka, ki jo je izpostavil, je obveščanje odločevalcev o tem, da so organizacije civilne družbe in nevladne organizacije tiste, ki delujejo na terenu in zagotavljajo temeljne storitve, ki neposredno vplivajo na življenja ljudi.
Predsednik EESO Oliver Röpke je podprl stališča predstavnikov organizacij civilne družbe in dejal: „Upreti se moramo prizadevanjem za delegitimizacijo teh organizacij ali omejevanje njihovega dostopa do sredstev, ki so bistvena za demokratično udejstovanje. Organizacije civilne družbe se soočajo z omejitvami financiranja in vse večjimi političnimi pritiski, zato potrebujejo obsežnejšo in predvidljivejšo podporo, da bi lahko nadaljevale svoje pomembno delo.“ (at)
Ob tretji obletnici brutalne in neizzvane vojne agresije Rusije na Ukrajino, ki ni le napad na suvereni narod, temveč tudi na temeljne vrednote demokracije, človekovo dostojanstvo in na pravilih temelječo mednarodno ureditev, solidarno podpiramo ukrajinski narod, je v izjavi, objavljeni med februarskim plenarnim zasedanjem EESO, dejal predsednik EESO Oliver Röpke.
Ob tretji obletnici brutalne in neizzvane vojne agresije Rusije na Ukrajino, ki ni le napad na suvereni narod, temveč tudi na temeljne vrednote demokracije, človekovo dostojanstvo in na pravilih temelječo mednarodno ureditev, solidarno podpiramo ukrajinski narod, je v izjavi, objavljeni med februarskim plenarnim zasedanjem EESO, dejal predsednik EESO Oliver Röpke.
Od prvega dne te invazije smo Ukrajini stali ob strani – ne le simbolično, temveč tudi s konkretnimi dejanji. Danes ponovno potrjujemo svojo neomajno zavezanost podpiranju suverenosti, demokracije in evropske prihodnosti Ukrajine. EU pozivamo, naj ohrani in okrepi svojo politično, gospodarsko, humanitarno in vojaško podporo.
Ukrajinsko ljudstvo je pokazalo izjemen pogum in odpornost pri obrambi svoje države in načel, ki nas povezujejo kot Evropejce. EESO, njegovi člani in evropska civilna družba, ki jo Odbor zastopa, že od prvega dne invazije stojijo Ukrajini ob strani – ne le simbolično, temveč tudi s konkretnimi dejanji.
Ob zaostrovanju geopolitične negotovosti so nedavne izjave predstavnikov ZDA, ki vnašajo dvom v zavezo Nata h kolektivni obrambi, zelo zaskrbljujoče. Evropa si ne more privoščiti, da bi ob tem stala križemrok.
Ukrajina se ne bori le za svoje preživetje, temveč za varnost celotne evropske celine.
EESO poziva voditelje EU, naj izkoristijo ta trenutek in okrepijo evropske varnostne in obrambne zmogljivosti, na novo opredelijo strateško avtonomijo, branijo multilateralizem in poglobijo sodelovanje z Združenimi narodi, obenem pa vzpostavijo močnejša globalna partnerstva z demokratičnimi zavezniki zunaj Evrope.
Evropa mora ukrepati takoj.
Neodločnost ne pride v poštev. Oklevanje gre na roko avtokratom in agresorjem.
Demokratične države morajo biti enotne in trdne.
EESO poziva EU, naj okrepi svojo strateško avtonomijo, brani demokracijo in temeljne pravice ter odločno podpira Ukrajino. Zdaj je čas za strateško geopolitično ukrepanje EU.
Za čezmejno širitev v EU je potrebno krmarjenje po labirintu nasprotujočih si pravil o DDV in ukvarjanje z birokracijo, kar povečuje stroške. Mala in srednja podjetja (MSP) se soočajo z nesorazmernimi obremenitvami pri izpolnjevanju svojih obveznosti, zaradi česar se težje širijo in tekmujejo. EESO poziva k nujnim reformam v dveh mnenjih, ki sta bili sprejeti na februarskem plenarnem zasedanju in temeljita na poročilih Enrica Lette in Maria Draghija. Predlogi vključujejo usklajene finančne predpise, poročanje s pomočjo umetne inteligence in usklajeno industrijsko politiko.
Za čezmejno širitev v EU je potrebno krmarjenje po labirintu nasprotujočih si pravil o DDV in ukvarjanje z birokracijo, kar povečuje stroške. Mala in srednja podjetja (MSP) se soočajo z nesorazmernimi obremenitvami pri izpolnjevanju svojih obveznosti, zaradi česar se težje širijo in tekmujejo. EESO poziva k nujnim reformam v dveh mnenjih, ki sta bili sprejeti na februarskem plenarnem zasedanju in temeljita na poročilih Enrica Lette in Maria Draghija. Predlogi vključujejo usklajene finančne predpise, poročanje s pomočjo umetne inteligence in usklajeno industrijsko politiko.
„Enotni trg je temelj evropske gospodarske blaginje, vendar v ključnih sektorjih, kot so finance, energija in digitalne storitve, še vedno ni dokončan,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke. „Današnja razprava je pokazala, da so nujno potrebne reforme za odpravo ovir in okrepitev storitvenega sektorja, s čimer bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za podjetja po vsej EU,“ je dodal.
Njegov poziv je podprla Maria Luís Albuquerque, komisarka za finančne storitve ter unijo prihrankov in naložb: „Moja vizija za unijo prihrankov in naložb je ustvariti bogastvo za naše državljane in rast za naša podjetja, tako da jih povežemo v varnem, konkurenčnem ter dobro reguliranem in nadzorovanem okolju.“
Podjetja po vsej Evropi so preobremenjena zaradi zapletenih in prekrivajočih se predpisov. To povzroča izgubo časa in denarja, upočasnjuje izvajanje zelenega dogovora in omejuje dostop do financiranja za srednje velika podjetja. Posledica tega so nezadovoljstvo med podjetji, višji stroški za potrošnike in šibkejša gospodarska rast.
Poleg regulativnih bremen se Evropa sooča tudi z globljimi strukturnimi izzivi, ki ogrožajo njeno konkurenčnost. Počasen napredek pri dokončni vzpostavitvi enotnega trga, razlike v digitalni in energetski infrastrukturi ter pomanjkanje usklajene industrijske politike omejujejo zmožnosti EU, da konkurira na svetovni ravni. Medtem ko drugi gospodarski bloki pospešeno privabljajo naložbe in spodbujajo inovacije, Evropa tvega, da bo zaostala.
Kako je mogoče to popraviti?
Za krepitev konkurenčnosti je potreben celovit pristop, ki bo vključeval odpravo ovir v ključnih sektorjih, kot sta finance in energija, in pospešitev digitalne preobrazbe ter zagotavljal, da se bodo lahko MSP širila in konkurirala pod enakimi konkurenčnimi pogoji.
EESO v svojih mnenjih predlaga:
poenostavitev predpisov brez zniževanja okoljskih in socialnih standardov;
vzpostavitev enotne platforme, ki bo temeljila na umetni inteligenci in bo namenjena racionalizaciji poročanja za MSP, da bi ta hitreje in lažje dosegla skladnost;
usklajevanje pravil v različnih sektorjih za zmanjšanje števila ponavljajočih se birokratskih postopkov;
poenotenje finančnih predpisov v državah članicah z usklajeno industrijsko politiko EU;
reformo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) za pravičnejši in manj obremenjujoč sistem. (gb)
Tedna civilne družbe, ki ga je Evropski ekonomsko-socialni odbor organiziral med 17. in 20. marcem 2025, se je udeležilo več kot 800 predstavnikov organizacij civilne družbe in deležnikov z vse Evrope, vključno z mladinskimi organizacijami, nevladnimi organizacijami in novinarji. Ob otvoritvi sta bili poudarjeni zaščita državljanskega prostora s pravnimi sredstvi in ključna vloga civilne družbe, ki od oblasti zahteva odgovornost, gradi mostove, podpira družbeno odpornost in daje glas tistim, ki so prepogosto prezrti.
Tedna civilne družbe, ki ga je Evropski ekonomsko-socialni odbor organiziral med 17. in 20. marcem 2025, se je udeležilo več kot 800 predstavnikov organizacij civilne družbe in deležnikov z vse Evrope, vključno z mladinskimi organizacijami, nevladnimi organizacijami in novinarji. Ob otvoritvi sta bili poudarjeni zaščita državljanskega prostora s pravnimi sredstvi in ključna vloga civilne družbe, ki od oblasti zahteva odgovornost, gradi mostove, podpira družbeno odpornost in daje glas tistim, ki so prepogosto prezrti.
obravnavati vse večjo polarizacijo, ki se v zadnjih letih zaostruje zaradi posledic finančne krize, podnebnih sprememb in vse večje dohodkovne neenakosti;
poudariti ključno vlogo, ki jo lahko ima pri tem civilna družba;
zbrati predloge rešitev civilne družbe in njene zahteve za oblikovalce politik EU, da bi s krepitvijo družbene kohezije in demokratične udeležbe na ključnih področjih družbe prispevali k depolarizaciji Evrope.
Predsednik EESO Oliver Röpke je v uvodnem govoru poudaril: „Civilna družba se mora spoprijeti z izzivom. Sodelovanje, dialog in solidarnost niso le ideali – so temelj odporne in združene Evrope. Tu, na tednu civilne družbe, želimo znova potrditi svojo zavezanost vključevanju in aktivnemu državljanstvu. Močna demokracija ni odvisna le od institucij, temveč od sodelovanja vseh njenih državljanov.“
Albena Azmanova, profesorica političnih in družbenih ved na londonski univerzi City Saint George’s, je v svojem osrednjem govoru spregovorila o vse večji gospodarski negotovosti, s katero se sooča večina ljudi in ki jo je poimenovala „epidemija prekarnosti“. Pojasnila je, da ima civilna družba v času velike negotovosti ključ do preboja.
„Velika gospodarska negotovost je večini ljudi vzela voljo do boja. Civilna družba še ima to voljo. Aktivisti civilne družbe imajo motivacijo, ki izhaja iz zavzemanja za popravo krivičnih razmer. To so vidne noge in roke demokracije,“ je dejala.
Podpredsednik Evropskega parlamenta Younous Omarjee je dejal: „Civilno družbo potrebujemo kot vez med državljani v kontekstu naraščajočega individualizma in kot obrambo pred skrajno desničarskimi idejami, ki se širijo.“
Ministrica za civilno družbo Adriana Porowska je kot predstavnica poljskega predsedstva EU izpostavila ključno vlogo nevladnih organizacij pri socialni odpornosti in njihovi podpori ranljivim skupinam in prebivalcem na odročnih območjih. Predstavila je poljske izkušnje s civilno družbo, ki krepi nacionalno odpornost.
Brikena Xhomaqi, sopredsednica povezovalne skupine EESO z evropskimi mrežami civilne družbe, je poudarila, da se enotnost v raznolikosti, ki je ponosni slogan EU, izvaja na lokalni ravni. Dejala je, da so organizacije civilne družbe in nevladne organizacije tarča napadov, njihovo financiranje in vloga pa se postavljata pod vprašaj. „Organizacije civilne družbe brez sredstev ne morejo delovati. Institucije morajo zaščititi civilno družbo; potrebujemo pravno zaščito za državljanski prostor, da bo naša družba ostala enotna in združena v raznolikosti.“
Glavna naloga sedanjega poljskega predsedstva Sveta Evropske unije bo ohraniti enotnost Evrope, narediti korak naprej in sprejeti hitre odločitve.
Evropski ekonomsko-socialni odbor je na februarskem plenarnem zasedanju razpravljal o prednostnih nalogah poljskega predsedstva EU z Magdaleno Sobkowiak-Czarnecko, poljsko državno podsekretarko za evropske zadeve.
Ga. Sobkowiak-Czarnecka je v zvezi z zunanjo varnostjo EU in zlasti vojno agresijo proti Ukrajini dejala: „Naš cilj je nadalje zagotavljati pomoč Ukrajini in ohraniti enotnost znotraj EU.“ Kot enega prvih dosežkov poljskega predsedstva je omenila 16. sveženj sankcij proti Rusiji.
Predsednik EESO Oliver Röpke je poudaril, da je Poljska prevzela šestmesečno predsedovanje EU v času velikih izzivov, kot so geopolitične napetosti in energetska kriza.
„Današnja razprava je ponovno potrdila ključni pomen stabilnosti, odpornosti in enotnosti pri oblikovanju prihodnosti Evropske unije,“ je dejal. „Prednostne naloge poljskega predsedstva so tesno usklajene z našimi skupnimi ambicijami, zlasti glede spodbujanja večdimenzionalnega pristopa k varnosti. V času svetovne negotovosti ostajajo naša prizadevanja za odločno in skupno ukrepanje neomajna,“ je povedal.
Poljsko predsedstvo EU si bo pod geslom „Varnost, Evropa!“ prizadevalo za sedem razsežnosti varnosti – zunanjo, notranjo, gospodarsko, prehransko, energetsko, zdravstveno in informacijsko.
Michal Pintér, delegat posvetovalne komisije EESO za spremembe v industriji (CCMI)
V nedavno predstavljenem dogovoru o čisti industriji je priznan strateški pomen energetsko intenzivnih industrij za gospodarstvo EU, njihovi ključni izzivi pa pravilno opredeljeni. Čeprav vsebuje pomembne zamisli, kot so zeleni vodilni trgi, podpora krožnemu gospodarstvu in financiranje razogljičenja, pa ukrepi niso dovolj nujni in drzni, da bi obrnili trend upadanja evropskih energetsko intenzivnih industrij.
Michal Pintér, delegat posvetovalne komisije EESO za spremembe v industriji (CCMI)
V nedavno predstavljenem dogovoru o čisti industriji je priznan strateški pomen energetsko intenzivnih industrij za gospodarstvo EU, njihovi ključni izzivi pa pravilno opredeljeni. Čeprav vsebuje pomembne zamisli, kot so zeleni vodilni trgi, podpora krožnemu gospodarstvu in financiranje razogljičenja, pa ukrepi niso dovolj nujni in drzni, da bi obrnili trend upadanja evropskih energetsko intenzivnih industrij.
Evropski ekonomsko-socialni odbor je v nedavno sprejetem mnenju z naslovom Prihodnost energetsko intenzivnih panog v EU v luči visokih cen energije in stroškov prehoda ugotovilvelik konkurenčni razkorak med energetsko intenzivnimi industrijami v EU in svetovnimi konkurenti. Komisija je kot glavnega krivca pravilno navedla cene energije. Vendar dogovor in akcijski načrt za dostopno energijo ne predlagata nobene reforme zasnove trga z električno energijo. Oblikovanje mejnih cen je delovalo, ko je EU imela koristi od razmeroma poceni in stabilnega plina iz Rusije. Žal se je realnost spremenila, saj smo zdaj izpostavljeni dragi in nestabilni oskrbi z utekočinjenim zemeljskim plinom in verjetno bomo še leta. Kljub temu, da je delež poceni električne energije brez fosilnih goriv v mešanici energetskih virov v EU vse večji, smer oblikovanja cen električne energije še vedno določajo cene fosilnih goriv.
Politična prizadevanja za povečanje obnovljivih virov energije so dobrodošla, vendar pa zaradi sedanje zasnove trga ne zmanjšujejo računov za električno energijo. Potrebni so takojšnji ukrepi za prenos stroškovnih koristi električne energije iz obnovljivih virov na industrijo in ocena vseh možnosti za ublažitev cen, vključno z nevezanostjo cen električne energije.
Dogovor priznava tudi vrzeli v mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah (ni izvoznih rešitev, premeščanja virov in izogibanja) in instrumentih trgovinske zaščite. Žal pa nam ne pove dovolj, kako bo trg EU zaščiten, zato so energetsko intenzivne panoge v svetovni trgovinski vojni negotove.
EESO poziva institucije EU, naj v akcijskih načrtih za posamezne sektorje sprejmejo odločne ukrepe, da bi preprečili nadaljnjo dezindustrializacijo in ohranili sposobnost EU za industrijsko preobrazbo.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poziva EU, naj izvaja trdno industrijsko strategijo, ki bo povečala konkurenčnost, ustvarjala kakovostna delovna mesta in bila skladna z zelenim dogovorom. Da bi bila uspešna, pa jo je treba pozorno spremljati in prilagajati novim izzivom.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poziva EU, naj izvaja trdno industrijsko strategijo, ki bo povečala konkurenčnost, ustvarjala kakovostna delovna mesta in bila skladna z zelenim dogovorom. Da bi bila uspešna, pa jo je treba pozorno spremljati in prilagajati novim izzivom.
„Evropa se sooča z resnim tveganjem dezindustrializacije. Industrija in podnebni ukrepi morajo iti z roko v roki“, je dejal Andrea Mone, poročevalec za mnenje z naslovom Prihodnost industrije EU v luči visokih cen energije in stroškov prehoda, ki ga je EESO sprejel na februarskem plenarnem zasedanju.
EESO je v mnenju poudaril, da je potreben močan gospodarski in regulativni okvir za spopadanje z visokimi stroški energije in surovin, naložbenimi izzivi zelenega prehoda, infrastrukturnimi vrzelmi, pomanjkanjem znanja in spretnosti ter šibkim notranjim povpraševanjem. Politika konkurenčnosti, ki se osredotoča na naložbe in inovacije, je ključna za spodbujanje socialne in teritorialne kohezije.
Ob vse večji zaskrbljenosti glede gospodarske varnosti Evrope in njene zunanje odvisnosti EESO poziva k nujnemu ukrepanju . V času naraščajočih geopolitičnih in trgovinskih negotovosti je potrebna odporna trgovinska politika EU za zaščito industrijske trajnostnosti ob upoštevanju asimetričnih ciljev razogljičenja, svetovnih presežnih zmogljivosti in vse večjih trgovinskih napetosti. Za dosego tega cilja je bistvena večja avtonomija pri zagotavljanju kritičnih surovin.
Ključnega pomena so večje naložbe, kot je poudarjeno v Draghijevem poročilu, in reforme upravljanja. Gospodarstvo EU po okrepil dejanski enotni trg, zlasti na področju energije. Zmanjševanje regulativnih bremen, izboljšanje okvirov trga električne energije in finančnih orodij, kot so pogodbe o nakupu električne energije, bodo podprli prehode v industriji.
Za pravičen prehod so potrebni močan socialni dialog in kolektivna pogajanja. Industrijska politika mora biti usklajena s strategijami na področju izobraževanja in delovne sile ter poudarjati raziskave, inovacije in krepitev znanj in spretnosti. Naložbe v energetsko infrastrukturo, energijo iz obnovljivih virov in pobude za krožno gospodarstvo bodo pripomogle k doseganju podnebnih ciljev.
EESO je sprejel tudi dopolnilno mnenje z naslovom Prihodnost energetsko intenzivnih panog v EU, v katerem je predlagal prilagojene rešitve za njihovo dolgoročno trajnost. Reševanje posebnih izzivov, s katerimi se te panoge soočajo, je bistvenega pomena za industrijsko prihodnost EU. (ll)
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Ekonomski, socialni in kulturni svet Afriške unije (ECOSOCC AU) sta ob 69. zasedanju Komisije Združenih narodov za položaj žensk (CSW69) v New Yorku ponovno potrdila svojo neomajno zavezanost spodbujanju enakosti spolov in krepitvi vloge žensk.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Ekonomski, socialni in kulturni svet Afriške unije (ECOSOCC AU) sta ob 69. zasedanju Komisije Združenih narodov za položaj žensk (CSW69) v New Yorku ponovno potrdila svojo neomajno zavezanost spodbujanju enakosti spolov in krepitvi vloge žensk.
V času, ko mednarodna skupnost obeležuje 30. obletnico sprejetja Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, EESO in ECOSOCC AU priznavata tako doseženi napredek kot tudi izzive, ki še vedno ovirajo popolno enakost spolov.
V svoji drugi skupni izjavi sta poudarila ključne prednostne naloge, med drugim povečanje števila žensk na vodstvenih položajih s pomočjo spolnih kvot, odpravo nasilja na podlagi spola z mednarodnimi konvencijami, premostitev digitalnega razkoraka med spoloma in spodbujanje gospodarskega opolnomočenja žensk.
V izjavi sta se odločno zavzela za okrepitev politik na področju neplačanega skrbstvenega dela, vključevanje žensk v mirovna prizadevanja in oblikovanje politik, ki temeljijo na podatkih. Poudarila sta tudi pomen globalnega sodelovanja za odpravo sistemskih neenakosti in zaščito pravic žensk. EESO tudi poziva EU, naj se bori proti nasilju na podlagi spola, zagotovi enakost spolov in brani vlogo civilne družbe pri spodbujanju enakosti.
Predsednik EESO Oliver Röpke je dejal: „Ob 30. obletnici sprejetja Pekinške deklaracije moramo besede spremeniti v dejanja. Enakost spolov ni privilegij, temveč temeljna pravica, katere uresničevanje je ključnega pomena za oblikovanje trajnostnih in vključujočih družb. EESO je trdno zavezan odpravljanju ovir, zagotavljanju polnega sodelovanja žensk pri sprejemanju odločitev in spodbujanju njihovega gospodarskega opolnomočenja. Zdaj je čas, da vlade, institucije in civilna družba odločno ukrepajo – brez odgovornosti ni enakosti.“
Komisija za položaj žensk je glavni mednarodni in medvladni organ, ki se bori za enakost spolov. EESO se je že drugič udeležil največjega letnega srečanja OZN o krepitvi vloge žensk. (tk)
