Evropski kmetje se soočajo z vse večjimi krizami, od ekstremnih vremenskih pojavov do nestabilnosti trga in nepoštene konkurence. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) opozarja, da sedanje politike EU ne ščitijo kmetov, in poziva k nujnim reformam za zagotovitev dohodkov, okrepitev njihove pogajalske moči in trajnostno kmetijstvo.

EESO je v mnenju, pripravljenem na zaprosilo poljskega predsedstva EU, pozval k odpornejšemu kmetijskemu sistemu, v središču katerega bodo kmetje.

„Kmetovanje je plemenit poklic z dvema ključnima ciljema: proizvajati kakovostna in varna živila za prehrano ljudi ter ohranjati in izboljševati stanje okolja. V zameno želimo le pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo, spoštovanje in pravično ceno za naše proizvode,“ je dejal Joe Healy, eden od treh poročevalcev mnenja.

Po mnenju EESO s skupno kmetijsko politiko ni mogoče obvladati današnjih izzivov. Finančna orodja, ki jih priporoča za podporo kmetom, vključujejo javno zavarovanje za naravne nesreče, proticiklično pomoč in neposredna plačila. Vzajemni skladi, ki se že uporabljajo v nekaterih državah EU, bi lahko zagotovili dodatno varnostno mrežo, ki bi jo skupaj financirali kmetje, industrija, regionalni organi in EU.

EESO se zavzema za to, da se pri pregledu SKP po letu 2027 njen proračun znova vzpostavi pri vsaj 0,5 % BDP EU. Potrebni so strožji trgovinski predpisi, da bi zagotovili, da uvoženi proizvodi izpolnjujejo okoljske in delovne standarde EU.

Velik problem je tudi prodaja pod ceno, zaradi katere so kmetje pod izjemnim finančnim pritiskom. EESO poziva oblikovalce politik EU, naj resno razmislijo o prepovedi nakupov pod ceno, da bi velikim trgovcem na drobno preprečili, da bi kmete vodili v propad. Pri tem bi se lahko zgledovali po španski zakonodaji o prehranski verigi.

Da bi izboljšali preglednost in okrepili tržno moč kmetov, je EESO predlagal vzpostavitev digitalnega centra EU za spremljanje cen, stroškov in dobička. Zavzel se je tudi za kolektivna pogajanja o cenah ter večjo podporo zadrugam in organizacijam proizvajalcev. Potrebni sta večja ekonomska neodvisnost in konkurenčnost kmetijstva EU.

Podnebni cilji so sicer izjemno pomembni, vendar kmetje sami ne morejo kriti stroškov. Sklad za trajnostnost bi jim lahko pomagal pri prehodu na okolju prijaznejše prakse. V mnenju je bilo opozorjeno na tveganje selitve virov CO₂, saj so evropski kmetje zaradi strogih pravil EU v slabšem položaju v primerjavi s konkurenti iz tretjih držav.

EESO je poudaril pomen naložb v razvoj podeželja, inovacij in enostavnejših pravil SKP. Glede na to, da so kmetje pod vse večjim pritiskom, je jasno, da morajo voditelji EU nujno ukrepati, preden izgine še več kmetij. (ks)