EU je na ključnem razpotju pri razvoju umetne inteligence. Medtem ko na trgu generativne umetne inteligence (GenAI) prevladujejo ameriška podjetja z 80 % svetovnih zasebnih naložb, Kitajska hitro napreduje. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je v sodelovanju s Centrom za evropske politične študije (CEPS) objavil novo študijo, da bi ugotovil, kaj je treba storiti, da Evropa ostane konkurenčna.

Študija, pripravljena pod okriljem strokovne skupine EESO za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo (INT) in o kateri je redno razpravljala opazovalna skupina EESO za enotni digitalni trg, preučuje ključne priložnosti, izzive in politične ukrepe za okrepitev evropske umetne inteligence.

Ključna priporočila za EU so:

• Spodbujanje naložb v umetno inteligenco in računalniške zmogljivosti – Evropa mora povečati naložbe v infrastrukturo umetne inteligence, da bi spodbudila inovacije.
• Osredotočenost na tri sektorje z velikim potencialom – umetna inteligenca lahko spodbudi rast v avtomobilski industriji, čisti energiji in izobraževanju.
• Spodbujanje odprtokodne umetne inteligence – spodbujanje odprtih modelov umetne inteligence bo izboljšalo dostopnost in konkurenčnost.
• Boljše povezovanje prizadevanj na področju raziskav in razvoja po vsej EU.

Opolnomočenje civilne družbe za upravljanje umetne inteligence
– študija poudarja pomen organizacij civilne družbe pri oblikovanju politik in upravljanju umetne inteligence. Za večjo vključenost in etično sprejemanje umetne inteligence so navedena naslednja priporočila:

• Programi za opismenjevanje na področju umetne inteligence – pobude za usposabljanje in socialni dialog za opolnomočenje delavcev in javnosti.
• Pristop "Social by Design", s katerim je razvoj umetne inteligence osredotočen na človeka in usklajen s potrebami družbe.
• Večje financiranje organizacij civilne družbe – podpora nepridobitnim organizacijam, ki zapolnjujejo vrzel med tehnologijo umetne inteligence in razumevanjem le-te v javnosti.
• Etično sprejemanje umetne inteligence - dajanje prednosti zaupanja vrednim sistemom umetne inteligence, ki so v skladu z evropskimi vrednotami.

Izkoriščanje potenciala EESO pri politiki na področju umetne inteligence
– EESO omogoča strukturirano sodelovanje organizacij civilne družbe pri politiki na področju umetne inteligence. Študija priporoča zagovarjanje odprtokodne umetne inteligence in spodbujanje etičnih inovacij z javnimi naročili in programi financiranja, pri čemer bi EESO lahko deloval kot glavno središče za sodelovanje z organizacijami civilne družbe in odprtokodnimi skupnostmi ter ozaveščanje o vplivu umetne inteligence na družbo.

Študija uvaja tudi enoten glosar umetne inteligence za vzpostavitev skupnega jezika, ki omogoča učinkovito komunikacijo med oblikovalci politik, razvijalci in uporabniki, kar je ključnega pomena za odgovoren razvoj, upravljanje in uporabo umetne inteligence v različnih sektorjih.

Študija bo posredovana ključnim institucijam EU in naj bi prispevala k prihodnjim politikam na področju umetne inteligence. Celotno končno poročilo je na voljo TUKAJ. (vk)