Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je pozval k spremembam pravil Evropske unije o državni pomoči, da bi priznali in bolje upoštevali potrebe subjektov socialne ekonomije, ki imajo ključno vlogo pri reševanju družbenih izzivov.

EESO v mnenju Kako podpreti subjekte socialne ekonomije ob upoštevanju pravil o državni pomoči: razmišljanje na podlagi predlogov iz poročila Enrica Lette, sprejetem na januarskem plenarnem zasedanju, opozarja, da veljavni predpisi ne zagotavljajo ustrezne podpore tem podjetjem, ki svoje dobičke pogosto ne razdelijo med vlagatelje, temveč jih vlagajo v prizadevanja za doseganje socialnih ciljev.

„Želimo, da bi se več ljudi zavedalo koristi učinkovite ureditve konkurence in državne pomoči za podjetja socialnega gospodarstva in celoten sistem storitev splošnega pomena,“ je dejal poročevalec Guiseppe Guerini.

Subjekti socialne ekonomije, ki segajo od zadrug do vzajemnih družb in fundacij, zaposlujejo več kot 11 milijonov ljudi po vsej EU, tj. 6,3 % delovno aktivnega prebivalstva. Delujejo na področjih, kot so socialne in zdravstvene storitve, energija iz obnovljivih virov in zmanjševanje revščine. Številni se kljub svojim prispevkom soočajo s sistemskimi ovirami pri zagotavljanju dolgoročnega naložbenega kapitala in pridobivanju javnih naročil, saj sedanji regulativni okvir pogosto ne upošteva njihove nepridobitne ali solidarnostne narave.

EESO v mnenju med drugim poudarja, da javni organi premalo uporabljajo obstoječa orodja, kot sta uredba o splošnih skupinskih izjemah in okvir za storitve splošnega gospodarskega pomena.

Zato Odbor v skladu z nekaterimi priporočili iz Lettinega poročila o enotnem trgu poziva k poenostavitvi in posodobitvi prezapletenih in zastarelih pravil iz uredbe o splošnih skupinskih izjemah, da se podpre zaposlovanje prikrajšanih delavcev in invalidov.

Čeprav je nedavno zvišanje zgornje meje pomoči de minimis – 300 000 EUR za običajna podjetja in 750 000 EUR za subjekte, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena – dobrodošlo, je EESO prepričan, da bi bolj prilagojeni instrumenti, kot so uredba o splošnih skupinskih izjemah ali posebne določbe o storitvah splošnega gospodarskega pomena, bolje obravnavali potrebe subjektov socialnega gospodarstva na področjih, kot so zdravstvene in socialne storitve. (ll)