Z gruzijsko-francoskim novinarjem Régisom Gentéjem smo se pogovarjali o vprašanjih, ki v zvezi z evropskimi volitvami vzbujajo največjo zaskrbljenost: vzpon skrajne desnice, nezanimanje mladih volilcev in dezinformacije. Régis Genté je politični strokovnjak za območje nekdanje Sovjetske zveze, ki poroča za osrednje medije Radio France Internationale, France 24 TV in Le Figaro.

EESO info: Ali menite, da bo vzpon skrajno desničarskih strank po Evropi vplival na izide evropskih volitev?

Nikakor nisem strokovnjak za skrajno desnico v Evropi, vendar pa raziskave v moji državi (Franciji) res kažejo, da vodi skrajna desnica. Evropske volitve so politično sredstvo, s katerim lahko evropski državljani izrazijo ali svojim politikom posredujejo sporočilo o svoji državi. Evropski državljani najprej razmišljajo o političnih razmerah v svoji državi in šele nato o razmerah v Evropi. Da, skrajno desničarske stranke bodo verjetno vplivale na izide teh volitev, saj se vse pogosteje pojavlja dilema suverenost ali evropsko povezovanje.

Ali menite, da so mladi motivirani za volitve v Evropski parlament?

Odgovoril bom kot navaden državljan, ki že 22 let živi na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, in kot nekdo, ki tudi pogosto nagovarja mlade v Evropi. Ugotavljam, da niso zelo motivirani za volitve. Enako opažam v Gruziji, kjer živim. Tamkajšnji mladi se ukvarjajo s politiko, vendar niso ne za kakšno provladno stranko ne za opozicijo. Želijo se vključiti v politično življenje svoje države, vendar nočejo voliti, ker menijo, da jih pravzaprav ne zastopa nobena od strank in njihovih voditeljev. To je zanimivo stališče, ki ga spoštujem, saj utegne odpreti vrata za drugačno politično delovanje, ki presega predstavniško demokracijo in stranke. Vendar pa je politična arena medtem prepuščena politikom in različnim političnim silam... brez mladih.

Kako močno lahko dezinformacije vplivajo na volivce na bližnjih evropskih volitvah?

Dezinformacije bodo uspešne, če je njihova tarča šibka – v tem primeru smo tarča mi, Evropejci in Evropejke. Ruske dezinformacije ne ustvarjajo novih težav, temveč izkoriščajo tiste, ki že obstajajo. Vsi se zavedamo, da so naše družbe trenutno v globoki politični in moralni krizi. To na žalost pomeni, da so razmere za učinkovitost dezinformacij ugodne. Vendar menim, da smo kot Evropejci in državljani sveta zdaj vsi bolj izobraženi in imamo več izkušenj z odzivanjem na novice v družbenih medijih. V zadnjih desetih letih smo se veliko naučili. Nekoliko bolje znamo filtrirati novice na platformah družbenih medijev, saj se zavedamo, da služijo kot poligon za manipulacijo in lažne novice. Ne bi smeli biti preveč pesimistični, saj bi to že pomenilo, da smo žrtve dezinformacij. Družbe niso več tako naivne in ljudje se zavedajo, da lahko države in drugi politični akterji družbena omrežja uporabijo za manipulacijo javnega mnenja. Rekel bi, da je v družbenih medijih aktivna le manjšina ljudi, velika večina povprečnih, izobraženih ljudi, je pogosto tiho. In to veliko število ljudi ne pogoltne vsake neumnosti, ki se pojavi v družbenih medijih.