V dobi vse hitrejših preobrazb smo lahko spoznali, kako krhki so lahko naša demokracija, naše družbe in naš planet. 

Ko sem aprila 2018 prevzel funkcijo predsednika, me je vodila misel, da moramo znova odkriti humanistični duh renesanse in z njim pospešiti naš napredek na poti do trajnostne Evrope. Glede na brexit in evropske volitve mi je bilo jasno, da mora imeti civilna družba ključno vlogo pri prehodu gospodarstva na bolj trajnostne in pametne vzorce.

Ta mesec se moj mandat izteka in lahko rečem, da je Evropa znova pokazala svojo odpornost. Nacionalisti in evroskeptiki so bili na volitvah v Evropski parlament premagani; pandemija COVID-19 je zadala hud udarec njihovi lažnim trditvam. EU je sprejela ukrepe, kakršnih še ni bilo. V nekaj mesecih je podrla tabuje, za katere se je zdelo, da jih ni mogoče omajati, zaščitila je svoje državljane in skupnosti ter vlaga v močno strategijo za prihodnost, ki je deležna doslej največjega soglasja.

Danes sem vse bolj prepričan, da tri prednostne naloge mojega predsedovanja – trajnostni razvoj, mir in kultura – ostajajo v samem jedru te renesanse v Evropi.

Pandemija COVID-19 je morda svarilo, toda ni edino: že prej smo se soočali s podnebnim spremembami in izrednimi vremenskimi pojavi. Načrt EU za okrevanje, sprejet zaradi pandemije, je edinstvena priložnost, da se izognemo črnemu dnevu za človeštvo in Evropi zagotovimo vodilno vlogo na svetu na področju trajnosti. 

Civilna družba nam lahko kaže pot. Bili smo prva institucija EU, ki je prisluhnila Greti Thunberg in mladim podnebnim aktivistom, ki so zavzeli ulice in zahtevali takojšnje spremembe. V EESO smo bili prvi, ki smo pripravili modele krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja. Naši volivci in lokalne vlade bodo še naprej na prvi bojni črti, ko gre za izvajanje načrta za okrevanje po pandemiji, in si bodo prizadevali, da bi preprečili kaos. Pred nami je konferenca o prihodnosti Evropi – priložnost, ki nas lahko skupaj privede do nove Evrope. 

Robert Schuman je v deklaraciji pred 70 leti dejal, da svetovnega miru ni mogoče ohranjati brez ustvarjalnih naporov, sorazmernih z nevarnostjo, ki mu preti. V nobenem delu sveta in še nikoli v zgodovini ni človeštvo doživelo tako dolgega obdobja miru, stabilnosti in gospodarske blaginje. Svoboščine in pravice še nikoli niso bile tako trdno zajamčene kot zdaj v Evropi. Toda, kot dobro vemo, ne smemo počivati na lovorikah.

Evropa je na preizkušnji zaradi več kriz; zdaj še toliko bolj kot kdaj koli prej, zaradi nepričakovane pandemije, kakršne ne pomnimo. Vendar pa sem prepričan, da imamo dovolj energije in ustvarjalnosti, da iz krize pridemo skupaj in še močnejši. Zdaj je čas, da se še enkrat lotimo izziva. 

Ta hiša evropske civilne družbe, ki je pred kratkim praznovala 60. rojstni dan, ima pomembno vlogo v času, ko se z novimi močmi osredotočamo na tisto, kar je res pomembno, postajamo bolj odprti za spremembe in – kot je dejal Schuman – iščemo načine za gradnjo Evropo s konkretnimi dosežki, ki bodo najprej oblikovali dejansko solidarnost. 

Tisti, ki si drznejo iskati nove poti, sanjati, sodelovati, tvegati in negovati skupen občutek odgovornosti, nas bodo pripeljali do rEUnesanse, ne da bi pri iskanju novih možnosti z navdušenjem in premišljenim realizmom pozabili na zdrav razum.

Luca Jahier

predsednik EESO