EESO meni, da bi s strožjimi ukrepi na štirih posebnih področjih načrt postal učinkovitejši. Sicer je zadovoljen, da so bili upoštevani številni njegovi predlogi.

EESO je v mnenju, sprejetem na majskem plenarnem zasedanju, pozdravil akcijski načrt Evropske komisije za socialno gospodarstvo, v katerem so upoštevani številni predlogi, ki jih je EESO podal že v zadnjem desetletju in prej.

„Izredno smo zadovoljni, da je bil ta dolgo pričakovani načrt sprejet, vendar se delo šele začenja,“ pravi poročevalec za mnenje Giuseppe Guerini. Dodaja še: „Zdaj je čas, da se ta načrt izvede s pogumnimi in dolgoročnimi ukrepi. EESO je podal številne inovativne in konkretne predloge, s katerimi bi potencial socialnega gospodarstva v celoti izkoristili v čim več državah članicah EU.“

EESO v načrtu izpostavlja štiri ključna področja, na katerih bi bilo po njegovem mnenju mogoče sprejeti odločnejše ukrepe:

•    prožnejše oblike sodelovanja med javnimi upravami in podjetji socialnega gospodarstva, ki na lokalni ravni sodelujejo pri zagotavljanju storitev splošnega pomena, pri čemer bi v direktivi o javnih naročilih jasno ločevali med prizadevanji za splošni interes in dejavnostmi, ki temeljijo na konkurenci;

•    regulativni ukrepi, po možnosti v obliki smernic, s katerimi bi pojasnili zahteve za dostop do državne pomoči in zneskov podpore, ki so na voljo državam članicam, da bodo lahko te izkoristile vso prožnost, ki je na voljo za pomoč podjetjem socialnega gospodarstva. Pri tem zgolj organizacija delavnic in spletnih seminarjev, kot to predlaga Komisija, ne bo zadostovala;

•    sistem zajamčenih kreditov in posojil, ki je že vzpostavljen za MSP po vsej EU in ki bi ga držale članice oblikovale ob podpori EU. Uvajanje novih finančnih produktov za mobilizacijo zasebnega financiranja za podjetja socialnega gospodarstva je sicer dobra zamisel, vendar številna od teh podjetij potrebujejo podporo pri dostopu do običajnih posojil;

•    posebna obdavčitev za socialno gospodarstvo ni sporna, vendar je treba države članice spremljati na poti k davčni uskladitvi, ki bo morda temeljila na dobrih praksah v nekaterih državah članicah, kot so oprostitve davka za zadržane dobičke, znižanje stopenj DDV in znižanje ali oprostitev stroškov socialnega zavarovanja. (dm)