V teh „polipandemičnih časih“ smo na nek način vsi postali ujetniki – ujetniki naše ranljivosti, naših strahov in naših upanj.

Koronavirus je namreč povzročil različne pandemije, ki se ne le pojavljajo hkrati, temveč se tudi medsebojno krepijo v svojih škodljivih učinkih.

S tega vidika so evropske institucije in evropski socialni partnerji s socialnim vrhom v Portu maja 2021 storili pogumen korak najprej.

Zdaj imamo trden časovni načrt, ki naj bi države članice in EU hitro pripeljal do velikih strukturnih reform, produktivnih naložb, rasti, konkurenčnosti, zaposlovanja in večje blaginje za državljane EU.

Socialna razsežnost ne obstaja brez trdne gospodarske podlage. Konkurenčnost, večja produktivnost, zdravje in varnost, ki temeljijo na znanju in spretnostih, so ključni za ohranitev blaginje evropskih družb. Gospodarska rast in dobro delujoč notranji trg sta predpogoja za krepitev socialne razsežnosti EU. Zdaj je čas za povečanje prednosti našega evropskega sistema socialnega tržnega gospodarstva in hkrati za odpravo pomanjkljivosti.

Naša Evropa je in je bila vedno socialna. Naše socialno tržno gospodarstvo je zgled v svetovnem merilu – mnogi ga občudujejo in nekateri nam zavidajo. Imamo obsežen okvir socialnega pravnega reda, ki določa temeljna načela ter vodi, dopolnjuje in usklajuje zakonodajo in politike držav članic na socialnem področju.

Akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, ki ga je predstavila Komisija, zagotavlja koristne smernice, tudi na področjih zaposlovanja, znanja in spretnosti, zdravja in socialne zaščite.

Vsaka pobuda ali ukrep v akcijskem načrtu mora biti sprejeta na pravi ravni. Upoštevati je treba in dosledno spoštovati različne pristojnosti, odgovornosti in jasno opredeljene vloge, ki jih imajo EU, države članice in socialni partnerji pri zaposlovanju in v socialni politiki.

To pomeni, da je treba strogo spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, različna socialno-ekonomska okolja in raznolikost nacionalnih sistemov, vključno z vlogo in avtonomijo socialnih partnerjev.

Zlasti pozdravljam osredotočenost izjave iz Porta in akcijskega načrta na delovna mesta ter znanja in spretnosti. Kot je navedeno v uvodu akcijskega načrta, je konkurenčna trajnost v jedru socialnega tržnega gospodarstva Evrope. Močno in vzdržno gospodarstvo, temelječe na trdnih gospodarskih politikah po vsej Evropi in na sproščanju potenciala za produktivnost kvalificirane in inovativne delovne sile, je edini temelj za resnično vključujočo in socialno razsežnost v Evropi.

Zeleni in digitalni prehod bosta zahtevala več naložb v izobraževanje, poklicno usposabljanje, vseživljenjsko učenje, izpopolnjevanje in preusposabljanje, torej izboljšani in pragmatični pristop k izobraževanju in pridobivanju znanja.

Po mnenju strokovne skupine SOC so politične prednostne naloge in akcijski načrt za to leto v skladu s sklepi z vrha v Portu. Še naprej bomo trdo delali in pripravljali potrebna mnenja v imenu socialnih partnerjev ter organizacij civilne družbe. EESO mora okrepiti svojo proaktivno vlogo, da se zaščitijo in ohranijo vrednote EU.

Če kdo potrebuje dodaten razlog, zakaj bi morale države članice EU za premagovanje kriz bolj trajnostno in tesneje usklajevati ukrepe na ravni EU, naj pomisli na posledice posamičnih ukrepov v „polipandemičnih“ razmerah. Če že ne gre za evropsko povezovanje, naj bo vsaj jasno, da nobena država ne bi mogla te krize bolje sama obvladati.

V teh „polipandemičnih časih“ smo na nek način vsi postali ujetniki – ujetniki naše ranljivosti, naših strahov in naših upanj.

Zdaj se moramo osvoboditi – iz spoštovanja do zapuščine naših prednikov in za prihodnjo generacijo.

Laurenţiu Plosceanu

predsednik strokovne skupine SOC