Evropska komisija, ki je v zadnjih desetih letih spoznala pomanjkljivosti prejšnjega okvira EU za Rome, je odločena doseči krovne cilje novega strateškega okvira za Rome ter do leta 2030 vsaj za polovico zmanjšati razkorak v diskriminiranju in socialno-ekonomski izključenosti. Vendar je pri doseganju oprijemljivih rezultatov ključna vloga držav članic. Brez učinkovitih nacionalnih strategij in pragmatičnih ukrepov bo novi okvir doletel enak neuspeh kot njegovega predhodnika.

Udeleženci spletnega posvetovanja Novi okvir EU za Rome: stališča in pričakovanja za prihodnost romskih skupnosti so poudarili, da prejšnja strategija ni uspela doseči pozitivnih rezultatov zaradi političnega stanja in pomanjkanja podpore nekaterih držav članic.

Novi okvir za Rome temelji na treh stebrih – enakosti, vključevanju in udeležbi, ki dopolnjujejo in temeljito prenavljajo socialno-ekonomsko vključevanje marginaliziranih Romov iz prejšnjega okvira.

Novi okvir za Rome si zasluži priznanje, toda problem izvajanja ostaja.

Isabela Mihalache iz organizacije ERGO Network je pohvalila novi okvir, ker obsega vrsto sinergij in dopolnjujočih se politik EU, a hkrati dejala, da so skupne minimalne zaveze držav članic v njem dokaj splošne.

Bernard Rorke iz organizacije European Roma Rights Centre je posvaril: „Če pravica ne bo brez predsodkov veljala tudi za Rome, bo ta okvir propadel kot njegov predhodnik.“

Podobnega mnenja je bil tudi Florin Botonogu iz političnega centra za Rome in manjšine v Bukarešti, ki se je odločno zavzel za realistične rešitve.

Alfredas Jonuška, predsednik tematske študijske skupine EESO za vključevanje Romov, je organizacije civilne družbe in nevladne organizacije pozval, naj izrazijo svoje mnenje, saj je treba kljub napredku še veliko doseči. (at)