EESO je v zvezi s poročilom Evropske komisije o trendih in vprašanjih, ki jih je treba spremljati, marca poudaril, da bi lahko prispeval veliko več, če bi bil že od samega začetka vključen v postopek predvidevanja.

EESO je v mnenju o poročilu o strateškem predvidevanju za leto 2022, ki ga je sprejel na marčevskem plenarnem zasedanju, poudaril, da lahko Odbor okrepi zmogljivosti za analizo in predvidevanje. Kot predstavnik civilne družbe lahko najlaže prepozna nastajajoče trende. Zato se je odločil, da bo na lastno pobudo že v zgodnji fazi prispeval k prihodnjemu poročilu o strateškem predvidevanju za leto 2023.

Poročevalec Angelo Pagliara je predstavil nekaj razmišljanj, na katerih temelji mnenje: „EESO je številna vprašanja iz poročila Komisije že obravnaval v svojih mnenjih v prejšnjih letih. Imamo zelo veliko strokovnega znanja in izkušenj. Zato sodelujte z nami in nas bolj vključite, saj vam lahko resnično pomagamo.“

V poročilu o strateškem predvidevanju za leto 2022 je obravnavano vprašanje, kako najbolje uskladiti podnebne ambicije EU in njene morebitne nasprotujoče si digitalne cilje. Opredeljenih je deset ključnih področij, na katerih je potrebno ukrepanje, da bi čim bolj povečali sinergije in doslednost. EESO v zvezi s tem poziva k oblikovanju agende za strateško predvidevanje, usmerjeno v nov razvojni model, ki bo združeval gospodarsko, okoljsko in socialno trajnostnost ter v središče postavil ljudi.

Ena glavnih slabosti v poročilu za leto 2022, na katere je EESO opozoril, je pomanjkanje jasne slike tveganj in scenarijev, če EU ne bo izpolnila svojih ciljev glede razpoložljivosti surovin, kovin redke zemlje in vodnih virov.

V zvezi s poročilom o strateškem predvidevanju za leto 2023, ki naj bi ga Komisija objavila v drugem četrtletju leta 2023 in bo osredotočeno na socialno in gospodarsko trajnostno Evropo, je EESO želel izpostaviti naslednja področja:

• dobavni sistemi in odpornost evropskega agroživilskega sektorja;
• močan, povezan in inovativen evropski industrijski sistem, ki lahko ustvarja kakovostna delovna mesta;
• potreba po strateški energetski avtonomiji ter podpori podjetjem in delavcem na podlagi izkušenj med pandemijo. (dm)