Izredni ukrepi, ki jih sprejmejo javni organi v izrednih razmerah, bi morali biti vedno strogo sorazmerni, jasno časovno omejeni in natančno spremljani. Christa Schweng, predsednica EESO, in Věra Jourová, podpredsednica Evropske komisije, pristojna za vrednote in preglednost, sta v govorih na plenarnem zasedanju EESO 23. februarja 2022 o tem zavzeli trdno stališče.

V zvezi s krizo zaradi COVID-19 in izrednimi razmerami, ki so jih številne članice EU razglasile za varovanje javnega zdravja, zaradi česar so bile omejene številne temeljne pravice in svoboščine, je predsednica Schweng dejala: „Pandemija je stresni test za naše družbe in naše demokracije. EESO meni, da je treba z vidika temeljnih pravic, pravne države in demokracije pozorno spremljati razmere. Zlasti smo prisluhnili akterjem civilne družbe, in sicer glede posledic, izzivov in izhodnih strategij, povezanih s krizo. EU mora iz krize zaradi COVID-19 priti z okrepljenimi skupnimi vrednotami.“

Komisarka Jourová je poudarila, da se je s pandemijo COVID-19 močno pokazalo, kako pomembne so naše temeljne pravice in demokratične vrednote za naše vsakdanje življenje in da niso samoumevne: „Pomembno spoznanje iz zdravstvene krize je, da se ukrepi, potrebni za boj proti pandemiji, ne bi smeli sprejemati na račun zaščite demokratičnih vrednot in temeljnih pravic. Treba je budno spremljati in spoštovati naše temeljne pravice in skupne vrednote, ki bi morale biti v središču našega odziva na COVID-19.“

Stališče EESO o vplivu COVID-19 na temeljne pravice in pravno državo po vsej EU ter o prihodnosti demokracije je opisano v mnenju, ki ga je predstavila skupina EESO za temeljne pravice in pravno državo, pripravila pa sta ga José Antonio Moreno Díaz in Cristian Pîrvulescu. Odbor v dokumentu, sprejetem na plenarnem zasedanju, poudarja, da bi morali posebni ukrepi za reševanje krize zaradi COVID-19 ostati izjema in časovno omejeni ter ne bi smeli biti v nasprotju s pravno državo ali ogrožati demokracije, delitve oblasti in temeljnih pravic evropskih prebivalcev. (mp)