Beloruska družba se je dramatično spremenila. Od leta 2020 smo priča razvoju živahnega ljudskega gibanja, ki je preraslo v največje množične proteste od razpada Sovjetske zveze. Drugače kot pri prejšnjih volitvah to ljudsko gibanje predstavljajo ljudje iz vseh družbenih skupin, povezani prek kanalov družbenih medijev in z ženskimi voditeljicami na čelu.

Beloruski diktator Aleksander Lukašenko je v očeh prebivalstva izgubil podporo in legitimnost. Mobilizacija množice ljudi ga je prestrašila. Režim se od tedaj osredotoča na preživetje in svoja prizadevanja usmerja v zatiranje oporečnikov. Prva tarča je postala civilna družba.

Gre za največjo represijo po neodvisnosti države. Od avgusta 2020 je bilo pridržanih približno 40.000 ljudi. Število priznanih političnih zapornikov je doseglo skoraj 1000 in še narašča.

Kljub temu Belorusi niso nikoli obupali. Ustvarili so strukture, ki bodo postale temelj nove Belorusije. Pripravili so reforme in zbrali sredstva za podporo ljudem v stiski in drug drugemu. V okviru dveh največjih pobud za množično financiranje BySol in ByHelp je bilo žrtvam represije razdeljenih 7 milijonov USD v obliki finančne in pravne pomoči. Režim je te kampanje obtožil financiranja ekstremizma in sprožil kazenske postopke proti njihovim ustanoviteljem. V nekaterih primerih so bili zamrznjeni bančni računi oseb, ki so prejele pomoč iz teh programov.

Ko je Lukašenkov režim nasilno zatiral protestnike, so si zagovorniki človekovih pravic neutrudno prizadevali dokumentirati brutalnost države in osvoboditi politične zapornike. Kljub temu, da je bilo blokiranih več kot sto spletnih mest in so bili vsi večji neodvisni mediji izgnani iz države, so ljudje sami objavljali in razdeljevali časopise ter novinarjem v tujini posredovali poročila očividcev. Kljub temu, da je trenutno v zaporu 32 medijskih delavcev, se pretok informacij nikoli ni ustavil.

Danes beloruska civilna družba premore več odločnosti, odpornosti in ustvarjalnosti kot država. Vendar se sooča tudi z izjemnimi pritiski. Aretacije in globe jemljejo organizacijam človeške vire. Mnoge so se preselile v druge države, začasno prekinile svoje dejavnosti ali pa so morale svoje delo skriti pred režimom. Več kot 300 nevladnih organizacij je bilo razpuščenih. Znotraj Belorusije so že tako omejene možnosti financiranja postale še bolj skope.

Demokratični svet mora zdaj nujno ponovno razmisliti o svoji strategiji za podporo civilni družbi v Belorusiji. Najpomembneje je ohraniti strukture na terenu in pomagati organizacijam, ki so morale zapustiti državo.

●    V prvi vrsti bi morale donatorske organizacije upoštevati povečane stroške delovanja zaradi represije in selitve, pa tudi manjše možnosti civilne družbe za prejemanje sredstev v Belorusiji.

●    Upoštevati je treba, da imajo dejavnosti drugačno obliko, kadar se upravljajo od zunaj. Velika večina organizacij lahko trenutno obstaja le v tujini, medtem ko so dejavnosti znotraj države v večini primerov neformalne in omejene. Pomembno je podpirati ljudi v državi, ne glede na to, da je to izjemno težko, saj imajo številne organizacije tam še vedno svoje sodelavce.

●    Trenutno številne organizacije ne morejo prosto načrtovati strategij, saj se podpora zagotavlja v okviru kratkoročnih projektov, ki trajajo največ eno leto. Bistveno je, da se ponudi več priložnosti za dolgoročno in infrastrukturno podporo. To zlasti velja za organizacije, ki sedaj delujejo iz tujine, da bi ohranile komunikacijo s ciljnimi skupinami v Belorusiji. Vzpostaviti in vzdrževati bi bilo treba horizontalne povezave med aktivisti in pobudami.

●    Poleg tega bi si morali donatorji in zaupanja vredni upravičenci izmenjevati informacije, da se zagotovi optimalna uporaba podpore in prepreči zloraba s strani nevladnih organizacij, ki jih je ustanovila vlada, in organizacij, ki podpirajo režim.

Lukašenko želi obdržati Belorusijo v temi. Mediji bolj kot kdaj koli prej potrebujejo podporo.

●    Prvič, pomembna je nujna pomoč za novinarje, ki bi morala vključevati pravno, finančno in psihološko podporo.

●    Drugič, ključnega pomena je institucionalna podpora za uveljavljene medije in razvoj decentralizirane mreže blogov in komunikacijskih kanalov v Belorusiji. Ljudje so lačni novih vsebin.

●    Tretjič, podpreti je treba odločnejše ukrepe za boj proti propagandi in dezinformacijam. Ključnega pomena je boj proti nadzoru interneta in zagotovitev instrumentov beloruskim novinarjem za izogibanje cenzuri in povečanje njihove digitalne pismenosti. To je zelo pomembno za spodbujanje suverenosti države.

Za podporo civilni družbi je potrebna dolgoročna strategija, ki bo dovolj prožna in kreativna. Pripomogla bo k oblikovanju kulture opozicije in spoštljive razprave ter k okrepitvi preobrazbenega procesa.

Hanna Liubakova