Napisal Dimitris Dimitriadis, član skupine delodajalcev v EESO in predsednik strokovne skupine za zunanje odnose

Cilj evropskega zelenega dogovora je razogljičenje gospodarstva EU, zato pomeni prelomnico, ki bo preoblikovala naše gospodarstvo, našo družbo in naše odnose s preostalim svetom.

Na konferenci COP26 so vsi končno priznali, da je ukrepanje nujno. EU ima še vedno vodilno vlogo v tej tekmi s časom: naloga Evrope je, da daje zgled. V našem interesu je tudi, da hitro moderniziramo svoje gospodarstvo, tako da ohranimo oziroma prevzamemo svetovno vodstvo na področju recikliranja in krožnega gospodarstva, zajemanja ogljika iz ozračja, zelenega vodika ter sončnih in vetrnih elektrarn.

Evropa je največji svetovni trg, zato se bo povsod čutil učinek njenega premika v smeri ogljične nevtralnosti, prehoda s fosilnih goriv na obnovljive vire in zmanjšanja energetske odvisnosti. Pomislite samo na naš uvoz nafte in plina iz Rusije in Alžirije.

V skladu z našo tradicionalno zavezanostjo multilateralizmu moramo upoštevati učinek na tretje države in pomagati šibkejšim državam, ki manj prispevajo h globalnemu segrevanju, a bodo plačale višjo ceno za njegove posledice. Poleg tega bi morala EU nemudoma začeti pogajanja z najbližjimi sosedi, da jim pomaga doseči cilje v ustreznem času.

Združene države še vedno niso naklonjene našemu mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah, saj ga dojemajo kot morebiten protekcionističen ukrep. Toda Evropa se mehanizmu ne more odpovedati, ker bo z njim preprečila selitev virov CO2.

V zvezi z odvisnostjo od tujine je tukaj še pereče vprašanje kritičnih surovin. Kitajska proizvede 95 % redkih zemelj, ki jih svet uporablja za nove tehnologije. Čas je, da ukrepamo in diverzificiramo svoje vire dobave.

Imamo znanost, tehnologijo, možnosti financiranja in zamisli, a primanjkuje nam časa: EU mora ukrepati hitro, EESO pa bo sledil dogajanju ter na vseh stopnjah izražal stališča in zamisli civilne družbe.

Celoten članek je na voljo na: europa.eu/!39cXrP (kr)