EESO je trdno prepričan, da bi bilo treba model oskrbe odvisnih starejših oseb upoštevati pri širšem oblikovanju politik EU, saj naj bi se delež prebivalstva, starejšega od 80 let, do leta 2050 več kot podvojil.

Pandemija COVID-19 je razkrila pomanjkljivosti na tem področju in pobuda Komisije za oblikovanje nove evropske strategije oskrbe je po mnenju EESO korak v pravo smer. Vendar pa je treba upoštevati tudi stališča posvetovalnih institucij in evropskih organizacij civilne družbe, ki zastopajo starejše.

EESO je v mnenju na lastno pobudo Nov model oskrbe starejših – izkušnje iz pandemije COVID-19, ki ga je sprejel na januarskem plenarnem zasedanju, preučil različne modele dolgotrajne oskrbe nesamostojnih ali odvisnih oseb, starejših od 65 let, zlasti v institucionalni domski oskrbi.

Poročevalec mnenja Miguel Ángel Cabra De Luna je poudaril: „Oskrba starejših mora biti eden od temeljev politik EU, povezan z izpolnjevanjem akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic.“

EESO je predlagal ustanovitev evropske opazovalne skupine za oskrbo starejših, ki bi omogočila zbiranje zadostnih statističnih podatkov, primerjavo dobrih praks med različnimi državnimi modeli, ugotavljanje strukturnih pomanjkljivosti nacionalnih sistemov in zagotavljanje tehnične pomoči za lažje sprejemanje političnih smernic EU ter prispevala k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic.

Poleg tega se je EESO v mnenju zavzel tudi za razglasitev evropskega leta starejših v znak priznanja temeljnih pravic starejših in njihovega doprinosa k družbi, kot določa člen 25 Listine EU o temeljnih pravicah.

Med pandemijo so bile pravice in potrebe starejših oseb le delno upoštevane, razkrite pa so bile konceptualne, strukturne in funkcionalne pomanjkljivosti modelov oskrbe starejših. V širšem okviru so razmere prispevale k temu, da je postalo še očitneje, da staranje prebivalstva pomeni temeljni strateški izziv za EU in njene države članice. (at)