Ozlem Yildirim: Priznanje pravice do zdravega okolja kot temeljne pravice

 Degradacija okolja in podnebne spremembe neposredno in posredno vplivajo na vrsto pravic in temeljnih pravic (kot so pravica do življenja, pravica do zdravja in pravica do izobraževanja). EESO je prvič obravnaval to očitno medsebojno povezanost, ki bi lahko uničila napredek, dosežen v preteklih desetletjih na področju razvoja, svetovnega zdravja in zmanjšanja revščine.

Informativno poročilo o varstvu okolja kot predpogoju za spoštovanje temeljnih pravic je bilo priložnost za obravnavo pomembnih vprašanj, zlasti pravice do zdravega okolja kot temeljne pravice. Kot avtorica tega poročila želim poudariti, da Evropska agencija za okolje (EEA) opredeljuje onesnaženost zraka kot največje okoljsko tveganje za zdravje v Evropi. Poleg tega nastajajo zaradi onesnaženosti zraka kot resne nevarnosti za zdravje precejšnji gospodarski stroški, saj povzroča višje stroške zdravljenja, zmanjšanje produktivnosti, zlasti zaradi izgube delovnih dni, in zmanjšanje kmetijskega donosa. Glede na vse to se veselimo uveljavljanja nove človekove pravice – pravice do zdravega, varnega in trajnostnega okolja.

Po podatkih Mednarodne organizacije dela (MOD) je 1,2 milijarde delovnih mest (40 %) odvisnih od zdravega okolja. Zaradi vročinskega stresa se bo do leta 2030 zmanjšalo število delovnih ur na svetu za 2 %, kar pomeni 72 milijonov delovnih mest. Onesnaževanje in degradacija okolja bosta vplivala na produktivnost, zdravje in dohodek delavcev ter varnost hrane.

Zato je v informativnem poročilu zapisano: „EU se mora uveljaviti kot zanesljiva partnerica na mednarodnem prizorišču s krepitvijo in izvajanjem zakonodaje, ki vključuje celovit pristop k podnebnemu in okoljskemu ukrepanju na podlagi človekovih pravic. Ta bi usmerjal politike in ukrepe za blaženje podnebnih sprememb, hkrati pa zavaroval pravice vseh. Zlasti mora biti EU dosledna in trgovinskim sporazumom posvečati večjo pozornost.“

EESO v poročilu podaja vrsto predlogov, ki bi poskrbeli za osredotočenost podnebnih ukrepov EU na temeljne pravice; še posebej priporoča sprejetje natančne in usklajene večdisciplinarne strategije ter dokončanje pristopa EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP). Na koncu poziva k sprejetju evropske zakonodaje, znane kot zakonodaja za „preprečevanje strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti“, za boj proti neutemeljenim pravnim postopkom, s katerimi se poskuša utišati žvižgače, novinarje, zagovornike pravic in druge javne nadzornike, ki govorijo v javnem interesu, s čimer bi se v vsej Evropi zagotovila zanesljiva in enotna raven zaščite.

Ozlem Yildirim, članica EESO in podpredsednica skupine za temeljne pravice in pravno državo