Evropa te težke bitke ni vzela dovolj resno in pri ukrepanju že zaostaja. Zaustavitev napredovanja skrajne desnice se je izkazala za težavno nalogo. Ko sta bila nacizem in fašizem leta 1945 poražena, je prevladovalo mnenje, da bodo skrajna gibanja izgubila svoj vpliv in prostor za delovanje. A to se ni zgodilo. Demokratični model je skrajni desnici omogočil, da je preživela in se zaradi nezadovoljstva in jeze ljudi okrepila. Osem desetletij strpnosti in samozadovoljstva evropskih liberalnih demokracij je skrajni desnici koristilo. Pretvarjala se je, da sodeluje v demokratični igri, vendar se nikoli ni odpovedala svojemu cilju, da demokracijo uniči od znotraj, ko za to pridobi dovolj moči.

In ni daleč od uspeha: kot del okvira, ki ga označuje za „nacionalno suverenost“, je namreč skrajna desnica že prišla v vlade več držav, kot sta Orbanova Madžarska in Ficova Slovaška. Na Poljskem je bila z vlado PiS (Prawo i Sprawiedliwosc/Zakon in pravičnost) na oblasti do volitev oktobra lani.

Tudi v Evropski uniji poskuša skrajna desnica spodkopati demokracijo in jo sesuti. Z razvojem informacijskih in komunikacijskih tehnologij v zadnjih tridesetih letih so se prek digitalnih platform in družbenih medijev močno izboljšale možnosti neonacističnih in neofašističnih skupin za interakcijo ter povečanje prepoznavnosti in moči na svetovni ravni. Svobodo izražanja, ki jo zagotavljajo demokratične družbe, uporabljajo za krepitev in ponavljanje svojih ksenofobnih in rasističnih ideologij. Usklajujejo strategije in v realnem času sprožajo izzive za družbeni red, katerega del so. Dejstvo je, da imajo v demokraciji gibanja, ki jo poskušajo uničiti, zagotovljene objektivne pogoje za svoj razvoj in družbeni prodor, vključno z državnim financiranjem.

Skrajna desnica je v Evropi našla plodna tla za rast, saj so neoliberalne politike in finančni kapitalizem, ki so jih navdahnile politike nekdanjega ameriškega predsednika Reagana, povzročili prekinitev napredka in socialne blaginje srednjega razreda, simbola izgradnje Evrope in njenega uspeha. Neoliberalizem je prinesel deregulacijo in zavrl gospodarski in družbeni razvoj, z njim so se zmanjšali dejanski dohodki od dela v korist kapitala, okrnile socialna podpora in javne storitve, stanovanjski sektor pa je bil prepuščen nepremičninskim špekulacijam. Neobetavno je dejstvo, da evropske vlade tekmujejo pri prodaji zlatih vizumov kleptokratom in oligarhom z vsega sveta. Kriza na trgu in davčni damping, zaradi katerega je konkurenca na notranjem trgu nelojalna, šibka podpora MSP s strani Bruslja in Frankfurta, šibko varstvo zaposlitve in slaba kupna moč so v zadnjih petnajstih letih povečali nezadovoljstvo v Evropi.

To je tragična politična napaka, ki je kriva za vztrajno upadanje volilne udeležbe na evropskih volitvah in za rast skrajne desnice v Evropskem parlamentu. Ponovni pojav nacistične in fašistične ideologije je posledica varčevalnega modela, ki se uporablja v Evropi in je zaščitil finančni sistem, vendar ni dosegel ekonomske in fiskalne pravičnosti ter se ni odzval na težave, želje in pričakovanja državljanov. Zato je oživela stara propaganda supremacističnih in identitarnih ideologij, ki v ozadju vedno čaka na priložnost za civilizacijsko nazadovanje človeštva. To podžiganje kulturnega in verskega sovraštva je prisotno v našem življenju zdaj, najdemo ga na naših zaslonih, v naših družbenih medijih in dezinformacijah, ki se promovirajo iz minute v minuto. Vzbujanje strahu in negotovosti pri državljanih, govorjenje o islamizaciji in koncu nadvlade belcev ali judovsko-krščanske identitete ter demonizacija romske skupnosti, češ da živi samo od socialne podpore, so strategije, ki se že od nekdaj uporabljajo pri vzponu avtoritarnih diktatorjev ali voditeljev.

Evropske vlade jim danes dopuščajo, da s prstom kažejo na „nevarnost priseljevanja“, čeprav mora starajoča se Evropa nujno uvoziti del svoje delovne sile, če naj se ohrani in gospodarsko raste. In to kljub dejstvu, da je število beguncev in migrantov, ki trenutno prihajajo v EU, majhno, celo manjše od potreb glede evropskega prebivalstva in delovne sile. Kljub temu se v Evropi ohranja ksenofobna in rasistična retorika in še vedno ni varnega in učinkovitega pravnega okvira za sprejem in vključevanje migrantov, da jih ne bi še naprej prepuščali mafijski trgovini z ljudmi. Delavci migranti so bili bistveni za obnovo povojne Evrope in izgradnjo EU. Njihov prispevek bo še naprej ključen za napredek Evrope v prihodnjih desetletjih. Skrajna desnica se tega zaveda, saj migranti delajo v industrijah in podjetjih številnih njenih finančnih podpornikov.

Vendar bo še naprej igrala svoje igre, ustvarjala strahove in manipulirala s človeško vestjo, pa tudi s samozadovoljstvom šibkih in nestabilnih nacionalnih in evropskih voditeljev v zvezi s strateško vizijo, našimi vrednotami in načeli. Demokrati in zagovorniki Evrope se lahko odzovejo le na en način – z bojem za naše vrednote. Za demokracijo, svobodo, dostojanstvo in mir v Evropi.