Končala se je plodovita in angažirana življenjska pot Jacquesa Delorsa, katere sadovi ostajajo. Enotni trg, schengensko območje, Erasmus, euro in kohezijski sklad so njegov neposreden prispevek k izgradnji velikih delov evropske zgradbe, v kateri živimo. Njegovo evropsko delo temelji na etiki ukrepanja.

Javno udejstvovanje Jacquesa Delorsa je bilo skrajno plemenito. V svojem društvenem, sindikalnem in političnem udejstvovanju se je ta aktivist, kot se je rad skromno opredelil, navdihoval zlasti iz personalizma Emmanuela Mounierja. Potihem je bil vnet kristjan, zanj je bil vsak človek edinstven in vpet v mrežo družbenih povezav, ki jih je treba nujno uporabiti za vsakršno pomembno ukrepanje.

Skrbel ga je porast individualizma, zato je kot socialdemokrat stavil na družbeno angažiranost v kateri vsak po svoje prispeva k skupnemu dobremu. Njegovo ime ostaja neločljivo povezano z usklajevanjem, soupravljanjem, kolegialnostjo in drugimi oblikami kolektivnih ukrepov, ki jih je promoviral in za katere se je zavzemal. Zato je pripisoval velik pomen Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, ki ju je pomagal ustanoviti Spoštoval je posredniške organe in verjel v pristen socialni dialog v duhu kompromisa.

Tega je na evropski ravni tudi udejanjal. Na to raven je razširil tudi dialog med verstvi. Delors ni bil človek odrešitelj. Bil je samouk, vendar sebe ni videl kot nekoga, ki se je formiral sam, temveč z drugimi in ob drugih ter skozi delovanje. Njegova misel je misel v gibanju, ki se hrani s povratnimi informacijami in ustvarja nove vrednote. Bil je človek načel in prepričanj, ki so izhajala iz njegove močne vere, ne pa ujetnik slepe ideologije. Lucidno je izhajal iz stvarnosti, logike razmer, spoštovanja ljudskih tradicij, da je lahko naredil možen korak naprej.

Zanj je bila stvarnost pred idejo, ki pa ji je vendarle znal utreti pot, kadar je bilo to potrebno. Tako je nadaljeval zamisel o enotni valuti in takoj podprl ponovno združitev Nemčije, ki je bila po padcu zidu neizogibna. Današnji svet in njegovi pretresi niso več svet Delorsove Evrope. Njegove dosežke, kot je notranji trg, je treba prilagoditi in dopolniti glede na silovite grožnje. So pa podlaga za današnje ukrepanje. Njegovo metodo vključevanja, daljnovidnost, stvarnost, povezovanje načelnosti z odprtostjo za kompromis, ki omogoča skupen napredek, bi veljalo med današnjimi evropskimi voditelji ponovno oživiti.

Sébastien Maillard, nekdanji direktor (2017-2023) in sedanji posebni svetovalec Inštituta Delors