„Čas je, da naredimo konkreten korak naprej od Draghijevega poročila, preden se zgubi v političnih hodnikih. Potrebujemo dobre stratege in oblikovalce politik, ki bodo sposobni iti dlje od tega poročila in razviti strategije za industrijsko politiko EU,“ pravi hrvaški podjetnik in znanstvenik Stjepan Orešković.  Z Jörnom Fleckom, višjim direktorjem čezatlantskega inštituta Atlantic Council, ki deluje kot možganski trust , sta na mednarodni konferenci Conclave II v Bruslju predstavila ambiciozno pobudo „Prihodnjih 500“. Cilj platforme „Prihodnjih 500“, ki je del širše platforme „SEEUS Futures“ v okviru inštituta Atlantic Council, je opredeliti in podpreti 500 evropskih podjetij, ki se jim obetata znatna rast in svetovni učinek. Podpreti želi nove evropske podjetnike pri konkuriranju na svetovni ravni in okrepiti prisotnost Evrope na mednarodnem gospodarskem prizorišču. Stjepan Orešković nam je povedal več o projektu.

Ali lahko na kratko predstavite osnovno zamisel projekta „Prihodnjih 500“?

Pobuda, ki temelji na spoznanjih iz pomembnih poročil o prihodnosti Evrope, ki so jih pripravili Draghi, Letta in Heitor, ter na analizi tako z vidika znanstvenikov kot podjetnikov, odpira več ključnih vprašanj: Kdo bo izvajal te načrte za konkurenčnost in nedavno objavljeni kompas za konkurenčnost? Kateri mehanizmi se bodo uporabljali? Kakšni stroški bodo nastali? Kakšne donose je mogoče pričakovati v primerjavi z donosi nedavnih hitro rastočih ameriških podjetij? Projekt „Prihodnjih 500“ je ključni del platforme SEEUS, v njem so zastopane ZDA, EU in jugovzhodna Evropa, njegov cilj pa je povečati prepoznavnost in sodelovanje med temi regijami. Strateško je zasnovan tako, da obravnava perečo potrebo Evrope po spodbujanju dinamičnega okolja, ki lokalna podjetja dviguje na vodilne položaje na svetovnem prizorišču. Pobuda se osredotoča na nudenje tveganega kapitala, strateških smernic in mednarodnega mreženja, učenje od strokovnjakov, kot sta Dani Rodrik iz Univerze v Harvardu in Beata Jaworcik iz EBRD, da bi razvili industrijske politike 21. stoletja, ki znatno krepijo naš konkurenčni položaj.

Ali že imate potencialne kandidate za 500 podjetij, ki jih nameravate izbrati? Katere osnovne zahteve mora izpolnjevati podjetje, da bi bilo izbrano?

Čeprav še ni bilo izbrano nobeno konkretno podjetje, bo pobuda „Prihodnjih 500“ usmerjena v subjekte s potencialom za nadgradnjo in hitro rast. Proces bo odprt in stalen ter bo dajal prednost gospodarskim obetom, inovacijam in strateškemu pomenu podjetij v njihovih sektorjih. Prizadevali si bomo tudi za partnerstva z večstranskimi razvojnimi bankami in vlagatelji, ki že podpirajo podjetja, da bi postala konkurenčna sila. Poudarek je na podjetjih, ki so že trdno na poti rasti, imajo inovativne zmogljivosti in svetovne ambicije. Takšna podjetja niso le vodilna na trgu, temveč tudi na področju tehnologije in poslovnih modelov. Gradili bomo na izkušnjah velikih projektov, kot je Scale-Up Europe, ki združujejo ustanovitelje, vlagatelje, vodstvene delavce in znanstvenike, da bi Evropa postala dom tehnoloških prvakov. Za države kandidatke za članstvo v EU so ta potencialno izbrana podjetja še posebej ključna – utelešajo načela novega gospodarstva in zgled ambicioznih, mednarodno konkurenčnih podjetij, ki se večinoma ne zanašajo na financiranje nacionalnih davkoplačevalcev.

Kako optimistični ste glede potenciala konkurenčnosti Evrope v svetu?

Sposobnost Evrope, da okrepi svoj konkurenčni položaj v svetu, je zelo velika in oddaljujemo se od prevladujočega trenda samopomilovanja. Skupni donosi referenčnih delnic v euroobmočju so od začetka rasti trga konec leta 2022 presegli donose delnic S&P 500, če izvzamemo družbo Nvidia. Evropski socialni in zdravstveni sistemi dlje časa ohranjajo zdravje in aktivnost ljudi z veliko nižjimi stroški ter pozitivno vplivajo na produktivnost in konkurenčnost našega gospodarstva na svetovni ravni.

Navdihuje nas koncept „pristnega navdušenja“, ki ga je Immanuel Kant omenil v kontekstu francoske revolucije. Takšna miselnost lahko izzive spremeni v motivacijsko silo, kar vodi v navidez nepremagljivo odločnost. Potrebovali bi manj „fat cats“ in „puppy dogs“, torej uglajenih, samozadovoljnih elit in preveč ubogljivih, neambicioznih privržencev, ki so bili v zadnjih dveh desetletjih priljubljeni. Namesto tega potrebujemo več „lačnih mladih moških“, energičnih in ambicioznih posameznikov, ki so pripravljeni na izzive.

Cilj pobude „Prihodnjih 500“ je proaktivno obravnavati ključna vprašanja, izpostavljena v poročilih o konkurenčnosti, kot je potreba po drznih inovacijah in širitvi podjetij. Svetovni položaj Evrope bo močno odvisen od njene sposobnosti povezovanja naprednih tehnologij, spodbujanja podjetniških talentov in izboljšanja industrijskih politik v podporo vključujoči rasti. Pobuda si z izkoriščanjem dobro izobražene delovne sile, bogate inovativne dediščine ter tradicionalnih in novih industrijskih sektorjev ter z obravnavanjem vprašanj, kot so regulativna razdrobljenost in tržna neravnovesja, prizadeva ustvariti plodno okolje za vodje podjetij in inovatorje.

Skratka, pobuda „Prihodnjih 500“ je pomemben korak pri preizkušanju evropskega gospodarskega okolja in poskus, da bi s spodbujanjem podjetij z velikim potencialom in krepitvijo podjetniškega ekosistema Evropa postala globalni tekmeca. Če ne vemo, kdo so naši konkurenti, ne moremo zmagati.

Dr. Stjepan Orešković je znanstvenik in podjetnik. Je član Evropske akademije znanosti in umetnosti in ustanovitelj podjetja Bosquar Invest. Pod družinskim vodstvom je Bosqar Invest v petih letih povečal število zaposlenih s 300 na več kot 16 000 ter prepričljivo izvedel strategijo širitve, ki združuje znanost, tehnologijo, naložbe iz pokojninskih in drugih skladov ter podjetniški pogum – to pa je ključni pristop, ki ga zagovarja Draghijevo poročilo. Ta strateški poudarek je verjetno vplival na to, da je Atlantic Council začel projekt Prihodnjih 500, ki ga jr predstavil Orešković.