„Podnebni poročevalci“ je nova litovska tiskovna agencija za podnebne spremembe, ki želi odgovoriti na utrujenost pri poročanju o podnebnih spremembah in vprašanje podnebnih sprememb ponovno postaviti v ospredje uredniških programov. Kot poseben primer ljudskega novinarstva agencija Podnebni poročevalci združuje komunikacijo in podnebni aktivizem, katerega namen je ljudi seznanjati s tematiko podnebnih sprememb in dati glas materi Zemlji v času okoljske krize.

Piše: Rūta Trainytė

Letos je v Litvi začela delovati tiskovna agencija za podnebne spremembe „Podnebni poročevalci“. Gre za pobudo nevladnih organizacij in primer ljudskega novinarstva. Namen tiskovne agencije je pomagati novinarjem pri poročanju o različnih vidikih okoljske krize. V ta namen ekipa agencije pripravlja besedila in jih posreduje urednikom.

Delo agencije opravlja skupina aktivistov. Besedila pišejo novinarji, strokovnjaki za odnose z javnostmi, predstavniki nevladnih organizacij, aktivisti in znanstveniki – skratka, ljudje, ki skrbijo za dogajanje in želijo družbene spremembe. Sestavljajo tudi upravo agencije „Podnebni poročevalci“, ki zagotavlja, da je nova pobuda zaupanja vredna.

„Podnebni poročevalci“ niso novinci na področju komuniciranja, temveč imajo že veliko izkušenj na področju odnosov z javnostmi, urejanja besedil ter oblikovanja in vzdrževanja spletnih portalov. Ravno tako nismo novinci, ko gre za podnebna vprašanja. Tako je nastala ta ideja. Počnemo to, kar počnemo najbolje, in to združujemo s podnebnim aktivizmom. Med to okoljsko krizo dajemo besedo materi Zemlji.

Seveda smo tudi v stiku z novinarji. Prevladujoč trend v uredniških pisarnah je prepričanje, da podnebne novice niso zanimive za javnost in ne ustvarjajo klikov. Izogibajo se objavi člankov z naslovi, ki vsebujejo izraza „podnebne spremembe“ ali „podnebna kriza“. Kaj pomeni zanikanje podnebne krize? Ali je to način za zaščito družbe pred slabimi novicami in tesnobo?

To morda ni tako slabo. Ogromno število novic vsak dan preplavi uredniške pisarne, ki jih je fizično težko obdelati, tudi brez objave novic, povezanih s podnebjem. Poleg tega je treba poznati temo. Tu nastopimo mi. Naslednji korak je izobraževanje novinarjev. Vidimo, da morajo novinarji to vprašanje razumeti, da ne bi širili zelenega zavajanja.

Druga ideja je, da bi nekatere skupine poučili o podnebnih spremembah na privlačen način. Predvsem želimo stopiti v stik z mladimi in ugotovili smo, da se ti dobro odzivajo na humor. Ne vemo še, kako naj bi to v prihodnosti uresničili, vendar razmišljamo v tej smeri.

Tiskovna agencija deluje zdaj že nekaj mesecev. Iz lastnih izkušenj vemo, da moramo biti potrpežljivi. Z našimi novicami vztrajno in namenoma trkamo na vrata uredniških pisarn. Naša besedila so že objavljena na glavnih litovskih informativnih portalih in prejemamo vabila za radijske oddaje.

Da bi zagotovili visoko kakovost našega uredniškega dela, je zelo pomembno, da prejmemo precejšnjo podporo litovskih okoljskih organizacij, da so naše organizacije članice mednarodnih mrež nevladnih organizacij, da sodelujejo v delovnih skupinah na ravni EU in da zastopajo Litvo v EESO. To nam omogoča, da širimo različne teme in ostanemo seznanjeni z aktualnimi zadevami.

Naša povezava z EESO ni samo član Kęstutis Kupšys, ki je eden od pobudnikov projekta. Člani EESO lahko izmenjajo ustrezne izkušnje iz različnih držav, da bi obogatili podnebne novice, ki jih objavlja agencija „Podnebni poročevalci“. V zvezi s tem smo nedavno govorili s francoskim članom EESO Arnaudom Schwartzem ob robu svetovnega vrha o biotski raznovrstnosti COP16. Spoznanja, ki jih je posredoval neposredno iz Calija, so privedla do članka „Podnebni poročevalci“. Njegove misli so bile kmalu v litovskih medijih. Ta model, pri katerem se strokovno znanje članov EESO uporablja za učinkovito obveščanje lokalnega občinstva po svetu, se je izkazal za uspešnega. Zato ga bomo v prihodnosti ponovno uporabili.

Rūta Trainytė je urednica tiskovne agencije za podnebne spremembe „Climate Reporters“. Agencija je del projekta ŽALINK, ki ga financira država. Projekt, ki ga vodijo združenje potrošnikov, platforma za razvojno sodelovanje in nevladna organizacija „Krožno gospodarstvo“, se financ ira iz programa o podnebnih spremembah Agencije za upravljanje okoljskih projektov Ministrstva za okolje Republike Litve.