Vse več Evropejcev je zaskrbljenih, ker ne morejo najti dostojne nastanitve, ki bi si jo lahko privoščili. Tveganja vključujejo neustrezna stanovanja, finančni pritisk, stanovanjsko negotovost in celo brezdomstvo. Cenovno nedostopna stanovanja lahko vplivajo na zdravje in dobro počutje ljudi, povzročijo neenake življenjske pogoje in priložnosti ter povečujejo stroške zdravstvenega varstva, zmanjšujejo produktivnost in povzročajo okoljsko škodo.

Na nedavni konferenci, ki jo je Evropski ekonomsko-socialni odbor organiziral v Bruslju, smo slišali jasno opozorilo: stanovanjska kriza v Evropi se zaostruje, kar ima številne posledice.

Nedavna študija Eurofounda je pokazala, da stanovanjska kriza vpliva zlasti na mlade, saj jim preprečuje, da bi se preselili iz svojega družinskega doma. Starost, pri kateri se je vsaj 50 % ljudi v EU preselilo od staršev, se je med letoma 2007 in 2019 zvišala s 26 na 28 let. Med letoma 2010 in 2019 so Španija, Hrvaška, Italija, Ciper, Belgija, Grčija in Irska zabeležili največje povečanje števila ljudi, starih od 25 do 34 let, ki živijo pri starših.

EESO že več let skuša opozarjati na stanovanjsko problematiko po vsej EU. Leta 2020 je sprejel mnenje Univerzalni dostop do dolgoročno dostojnih, trajnostnih in cenovno dostopnih stanovanj, ki sta ga pripravila njegova člana Raymond Hencks in András Edelényi, v katerem je pozval k sprejetju evropskega akcijskega načrta za stanovanja.

EESO namerava na podlagi priporočil s konference dati politični zagon razpravi in zagotoviti, da bo stanovanjska kriza EU na dnevnem redu novega Evropskega parlamenta in Komisije za obdobje 2024–2029. Evropska unija mora združiti moči v boju proti pomanjkanju dostojnih in cenovno dostopnih stanovanj. (mp)