Preprečevanje okužbe z virusom HIV, nadaljevanje oskrbe in odpravljanje diskriminacije po mnenju EESO ostajajo kritični za reševanje te svetovne javnozdravstvene krize

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira prizadevanja španskega predsedstva Sveta EU, da se cilj odprave stigmatizacije in diskriminacije, povezanih z virusom HIV, do leta 2030 uvrsti visoko na agendo EU.

V mnenju, ki ga je sprejel na svojem junijskem plenarnem zasedanju, se je EESO strinjal, da bi bila potrebna izjava na visoki ravni o končanju stigmatizacije in diskriminacije oseb, okuženih z virusom HIV, ki bi jo podale evropske institucije in bi bila Evropskemu parlamentu predstavljena 1. decembra 2023.

Zavzel se je tudi za ambicioznejši nov cilj za preprečevanje in omejevanje širjenja okužbe z virusom HIV, da bi se raven pokritosti za testiranje, zdravljenje in virusno supresijo v vseh državah povečala na 95 %.

„Po več kot desetletju se zdaj trudimo razumeti stanje v zvezi z virusom HIV. To vprašanje je bilo predolgo zanemarjeno,“ ocenjuje poročevalec za mnenje Pietro Barbieri. „Potrebujemo kar največjo zavzetost ter sodelovanje s skupnostmi, zdravniki, šolami in delovnimi okolji.“

Pomembno je, da imajo osebe, okužene z virusom HIV, enake možnosti na delovnem mestu, vključno z gibljivim delovnim časom in daljšim dopustom za obiske pri zdravniku. Za odpravo stigmatizacije in diskriminacije so bistveni kampanje ozaveščanja, usposabljanje in širjenje informacij v šolah, civilni družbi in mladinskih organizacijah.

„Kljub zmanjševanju števila diagnoz okužbe z virusom HIV naša pozornost ne sme popustiti. Za obvladovanje širjenja okužbe so nujni pravočasna diagnoza, zgodnji začetek zdravljenja in vztrajanje pri oskrbi,“ je opozorila soporočevalka za mnenje Nicoletta Merlo.

Virus HIV je še vedno velik problem javnega zdravja po vsem svetu, saj z njim živi več kot 36 milijonov ljudi, od katerih jih 2,3 milijona živi v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije. Zlasti so prizadete vzhodne regije evropske celine, pri čemer je Ukrajina država z drugo največjo razširjenostjo epidemije aidsa v regiji Vzhodne Evrope in Srednje Azije.

Okužba z virusom HIV prizadene predvsem marginalizirane skupine prebivalstva, kot so uporabniki drog, moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, transspolne osebe, migranti in zaporniki. Stigmatizacija in strah posameznike odvračata od iskanja storitev, kar povzroča zamude pri testiranju in diagnosticiranju, pri čemer je več kot 50 % okuženih oseb diagnozo prejelo, ko je bolezen že napredovala. S tem se poveča tveganje prenosa virusa in smrti, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti, zlasti na območjih, kjer ni ustreznega zdravljenja za aids.

Za boj proti epidemiji so ključne celovite strategije, ki povezujejo oskrbo in preprečevanje, ter inovativne možnosti testiranja, kot so hitro testiranje in samotestiranje. (ll)