Skupina za evropski semester je na junijski letni konferenci ponovno pozvala k sodelovanju civilne družbe ter predlagala stalni in skupni mehanizem financiranja naložb za izboljšanje pripravljenosti na krize in zmogljivosti odzivanja nanje.

Konferenca je pomenila nadaljevanje nedavne resolucije Odbora, njen namen pa je bil razpravljati o reformi evropskega semestra, v okviru katerega se bo izvajal nadzor nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. „Zaradi novih izzivov, s katerimi se sooča EU, je treba evropski semester posodobiti, okrepiti in odpreti evropski organizirani civilni družbi,“ je pojasnil podpredsednik skupine za evropski semester Gonçalo Lobo Xavier.

Predsednica EESO Christa Schweng je v otvoritvenem nagovoru potrdila, da ima „civilna družba ključno vlogo za Evropo jutrišnjega dne“. Komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira pa je dejala: „Ko razmišljamo o prihodnjih krizah, ne smemo razmišljati le o enem glavnem orodju, temveč o številnih orodjih in o dobrem naboru orodij. Potrebujemo diverzifikacijo.“

EU bo v prihodnjih letih potrebovala velike naložbe. Udeleženci so razpravljali o tem, ali bi morali ti načrti za okrevanje postati strukturne narave in stalni, da bi zagotovili skupne naložbe na ključnih področjih. „Evropa potrebuje energetsko neodvisnost,“ je dejal predsednik skupine za evropski semester Javier Doz Orrit, medtem ko je predsednik strokovne skupine za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo (ECO) Stefano Palmieri poudaril, da je treba „zagotoviti strukturno preoblikovanje sistema“.

Luca Jahier, podpredsednik skupine za evropski semester, je konferenco zaključil s priznanjem pomena mehanizma za okrevanje in odpornost ter nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. „S temi orodji smo v zadnjih dveh letih naredili več kot v zadnjih 20 letih,“ je dejal. „Zdaj moramo zagotoviti sodelovanje organizirane civilne družbe, več vlagati in pospešiti prehod.“ (tk)