EESO info

Temi letošnje nagrade EESO za civilno družbo sta ustvarjanje boljše prihodnosti za mlade in pomoč žrtvam ukrajinske vojne. 

EESO je začel sprejemati prijave za nagrado za civilno družbo 2022, s katero bo nagradil inovativne in ustvarjalne projekte in pobude v dveh kategorijah: opolnomočenje mladih in pomoč Ukrajincem, prizadetih v grozotah vojne v njihovi državi.

Skupna vrednost nagrade je 60.000 EUR, ki bo razdeljena med največ šest nagrajencev – po tri na kategorijo. 

Tema 1. kategorije je opolnomočenje mladih. EESO bo zmagovalce izbral med projekti, katerih cilj je skupaj z mladimi ustvariti boljšo prihodnost zanje v Evropi. Obravnavane morajo biti posebne potrebe mladih Evropejcev, projekti pa morajo prispevati k njihovemu opolnomočenju in sodelovanju v gospodarskem in družbenem življenju. 

Tema 2. kategorije je evropska civilna družba za Ukrajino. EESO se želi s to nagrado pokloniti vsem tistim, ki so dejavni na terenu in ki Ukrajincem vsakodnevno nudijo humanitarno pomoč ter pomagajo beguncem ob prihodu in med njihovim vključevanjem v evropsko družbo.

Za nagrado se lahko potegujejo vse organizacije civilne družbe, posamezniki in zasebna podjetja, ki izvajajo nepridobitne pobude. Vse pobude in projekti se morajo izvajati v EU, razen projektov v kategoriji 2, ki se lahko izvajajo tudi v Ukrajini. 

Rok za oddajo prijav: 31. julij 2022 do 10.00.

Slovesna podelitev nagrad: 14. in 15. december 2022 v Bruslju.

Podroben opis pogojev za sodelovanje in spletna prijavnica so na voljo na naši spletni strani.

Cilj te osrednje nagrade EESO za civilno družbo je ozaveščanje o izjemnem prispevku civilne družbe k oblikovanju evropske identitete in državljanstva ter spodbujanje skupnih vrednot, ki krepijo evropsko povezovanje. (ll)

EESO je le teden dni pred vrhom Sveta EU sprejel resolucijo, v kateri odločno podpira brezpogojno podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini in se zavezuje, da bo evropska civilna družba tesno sodelovala z Ukrajinci za boljšo obnovo njihove države.

EESO je na junijskem plenarnem zasedanju sprejel drugo resolucijo o Ukrajini. V resoluciji z naslovom Ukrajina – od pomoči do obnove – predlogi evropske civilne družbe je poudarjeno, da bi bilo treba državi odobriti pristop k EU, ko bo izpolnila pogoje za članstvo. V resoluciji je jasno navedeno, da kandidatura Ukrajine ne sme škodovati potekajočemu pristopnemu procesu držav na Zahodnem Balkanu.

V zvezi z obnovo države resolucija poudarja, da je za preprečitev popolnega zloma ukrajinskega gospodarstva potrebna takojšnja evropska mednarodna finančna pomoč. 

Predsednica EESO Christa Schweng je dejala: „Naša resolucija je jasno sporočilo Komisiji in Svetu, naj Ukrajini podelita status kandidatke. Ukrajina si to zasluži, njenim prebivalcem pa je treba zagotoviti jasno evropsko prihodnost.“

Predsednik skupine delodajalcev Oliver Röpke je dejal: „Skupaj z Ukrajino si bomo prizadevali, da bo lahko država postopoma izpolnjevala standarde, ki jih evropske pogodbe zahtevajo za vstop v Unijo.“

Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev, je dejal: „Institucije EU pozivamo, naj zagotovijo posebna izredna finančna sredstva za mala in srednja podjetja, ki bi morala najprej prispevati k njihovemu ohranjanju, nato pa k njihovi rasti.“

Predsednik skupine organizacij civilne družbe Séamus Boland je dejal: „Akterji civilne družbe morajo biti v središču načrtovanja, izvajanja in spremljanja humanitarne pomoči EU in držav članic Ukrajini – tako med vojno kot pri obnovi države.“

Predsednica organizacije „Promote Ukraine“ Marta Barandiy je dejala: „Za obnovo države potrebujemo vašo pomoč.“ Mariya Korolchuk pa je v imenu nevladnih organizacij CORE in Funky Citizens v zelo čustvenem govoru povedala, da so Ukrajinci odločeni zmagati in obnoviti Ukrajino.

Vodja misije Ukrajine pri EU Vsevolod Chentsov se je v svojem govoru zahvalil državam članicam EU za njihovo solidarnost in poudaril, da je status kandidatke EU „za nas eksistencialni trenutek.“ (at)

EESO v novem svežnju mnenj trdi, da je treba okrepiti celotno verigo polprevodnikov, vključno z zadnjimi fazami proizvodnje, ki so se med pandemijo COVID-19 izkazale za pomanjkljive.

EESO je na junijskem plenarnem zasedanju sprejel sveženj mnenj o pobudi Akt o čipih za Evropo. Čeprav je na splošno pozdravil predloge Komisije kot zelo dobro pobudo za odpravo pomanjkljivosti, ki so se pokazale med pandemijo COVID-19, pa je hkrati opozoril, da bi morala Komisija na nekaterih področjih storiti korak več. 

EESO predvsem meni, da je treba, če naj bi evropska industrija dosegla strateško odpornost, upoštevati celoten sektor polprevodnikov: „Načelo Komisije ‘od laboratorija do tovarne’ ni dovolj daljnosežno, saj se vrednostna veriga ne končna s proizvodnjo,“ opozarja Heiko Willems, poročevalec za mnenje EESO o aktu o čipih za Evropo.

EESO v tem mnenju izpostavlja, da poznejše faze proizvodnje – pakiranje, preskušanje in sestavljanje – niso zares v celoti pokrite. „Evropska proizvodnja se včasih pošilja v jugovzhodno Azijo, kjer se zapakira in nato pošlje nazaj v Evropo: glede na nevarnosti, s katerimi smo se soočali v preteklih letih, to ni pravi pristop k strateški avtonomiji,“ pojasnjuje Dirk Bergrath, poročevalec za mnenje EESO o evropskem polprevodniškem ekosistemu (aktu o čipih).

Hkrati je pomembno, da Evropa ostane odprta, saj je proizvodnja čipov ena najbolj globaliziranih vrednostnih verig v svetu. Vzpostavljanje zaprte vrednostne verige bi bilo z ekonomskega vidika nesmiselno. Po mnenju EESO je prava rešitev v iskanju ustreznega ravnovesja med povečanjem zmogljivosti Evrope in krepitvijo partnerstev z enako mislečimi državami. 

Za zmanjšanje pomanjkanja polprevodnikov mora EU obravnavati več vprašanj: dostop do surovin, zmogljivosti za raziskave in razvoj, intelektualna lastnina, tehnološko znanje in razpoložljivost usposobljene delovne sile. Za to so potrebne precejšnje naložbe in podpora javnega sektorja. Komisija namerava v prihodnjih letih zbrati 43 milijard EUR, toda velik del teh sredstev je že namenjen za druge programe, kot sta Obzorje Evrope in program Digitalna Evropa, in bo zgolj prerazporejen. 

„Kje je svež denar v industriji?“ se sprašuje Stoyan Tchoukanov, poročevalec za mnenje EESO o skupnem podjetju za čipe. „To moramo primerjati z ZDA, ki bodo med letoma 2021 in 2026 vložile 52 milijard USD, in Kitajsko, ki namerava do leta 2025 mobilizirati 150 milijard USD. Celo manjša država, kot je Koreja, namerava do leta 2030 vložiti 450 milijard USD.“ 

EU bo morala poiskati dodatna javna sredstva in EESO poziva Komisijo, naj bolje pojasni svoje naložbene načrte. Da bi zbrali 43 milijard EUR, bo treba spodbuditi tudi zasebne naložbe. 

Komisija odpira vrata državni pomoči, ki naj bi pokrila do 100 % vrzeli v financiranju prvih tovrstnih obratov, tj. obratov, ki jih v Evropi še ni, da bi podprla tehnološke segmente, ki so zaradi geopolitičnih vprašanj ali strateškega pomena še posebej ranljivi. 

„Vsi se strinjamo, da bomo morali, glede na veliko odvisnost Evrope in pomanjkanje zmogljivosti tam, kjer potrebujemo moč, projekte v Evropi financirati tudi z javnimi sredstvi,“ pravijo vsi trije poročevalci, „toda 100-odstotna državna pomoč je znak za preplah, saj lahko tako predlagaš projekt, ki ni zares trajnosten“. Zagotoviti je treba, da bodo tovrstni obrati ekonomsko vzdržni, vsaj srednjeročno, in preprečiti tekmovanje pri podeljevanju subvencij, ustvarjanje presežnih zmogljivosti in izkrivljanje trga.
 

Zaradi državno podprte instrumentalizacije migrantov, katere namen je destabilizirati EU, in doslej največjega pritoka beguncev kot posledice vojne v Ukrajini je potreben pregled evropske migracijske politike. EESO vztraja, da sta za skupen odziv na begunsko krizo potrebna solidarnost in porazdelitev bremena med državami članicami. Hkrati poudarja, da je treba migrantom zagotoviti varnost in človekove pravice. 

V mnenju EESO z naslovom Instrumentalizacija migrantov, sprejetem na junijskem plenarnem zasedanju, so člani poudarili, da mora biti odziv EU na to taktiko del skupne in usklajene migracijske politike. 

Kot del prihodnje in zaželene posebne uredbe na tem področju bi bilo treba predvideti solidarnostne mehanizme za delitev odgovornosti med državami članicami. 

Zlasti zdaj je zaradi vojne v Ukrajini in množičnih tokov beguncev postalo jasno, da migracije vplivajo na vse države članice. Zato bi bilo treba novi pakt o migracijah in azilu preoblikovati, da bi dosegli sistemske spremembe, ki so potrebne za oblikovanje premišljene in na pravicah temelječe azilne in migracijske politike EU. 

Poročevalec za mnenje Stefano Palmieri je poudaril: „Zdaj si je treba še naprej prizadevati za utrditev ugleda Evrope kot prostora, ki lahko nudi humanitarno pomoč in zagotavlja skladnost s standardi človekovih pravic.“

Soporočevalec za mnenje Pietro Vittorio Barbieri je v zvezi s hibridnimi grožnjami, s katerimi tretje države preizkušajo enotnost EU, poudaril, da ljudje niso grožnja, temveč žrtve takšnih taktik. 

EESO je poudaril, da so vpleteni migranti zelo ranljivi in potrebujejo zaščito, humanitarna pomoč pa mora biti v skladu s standardi prava EU in uveljavljenimi praksami v podporo ranljivim posameznikom. EESO priporoča pravično, celovito in takojšnje priznanje pravic instrumentaliziranih migrantov, s čimer bi se izognili sivim območjem upravne negotovosti. (at)

Skupna prizadevanja organizacij civilne družbe v preteklem letu so se obrestovala in Konferenca o prihodnosti Evrope je uspela doseči pomembne rezultate v zvezi z vprašanji, ki zadevajo Evropejce. S tem sporočilom je predsednica EESO Christa Schweng na plenarnem zasedanju 15. junija 2022 pozdravila Dubravko Šuica, podpredsednico Evropske komisije za demokracijo in demografijo.

„Na podlagi priporočil državljanov in prispevkov vseh deležnikov je bilo sprejetih 49 predlogov, ki vključujejo številne v prihodnost usmerjene cilje, kot je izrecno opolnomočenje EESO, da bo spodbujal in zagotavljal dejavnosti participativne demokracije,“ je dejala Schweng.

Dodala je, da je izziv zdaj dvojen: najti najboljši možni način za podporo strukturiranemu dialogu z organizacijami civilne družbe in izvajanje nadaljnjih dejavnosti v zvezi s konferenco, pri čemer je treba zagotoviti temeljite, preproste in pregledne povratne informacije v obliki spletne preglednice ter javnega pregleda.

Ga. Šuica je poudarila, da je „Odbor bistveni del demokratičnega ekosistema, saj krepi zaupanje in zmanjšuje vrzel med državami in institucijami. Zdaj je ključnega pomena, da Evropejcem zagotovimo povratne informacije o tem edinstvenem demokratičnem projektu. Komisija bo vedno na strani tistih, ki želijo reformirati EU, da bi bolje delovala. Vendar sprememba Pogodb ne sme biti sama sebi namen. Še veliko je mogoče in bo treba storiti v okviru obstoječih Pogodb.“

Ob napovedi nadaljevalne konference, ki bo jeseni 2022, je dejala, da bo „ta dogodek dal pečat legitimnosti celotnemu procesu, saj je demokracija dragocena in je nikoli ne bi smeli jemati za samoumevno, na kar nas opozarjajo tudi tragični dogodki v Ukrajini. Osredotočiti se moramo na nadaljnji razvoj demokracije, ki jo zdaj pripravljamo na prihodnost.“ (mp)

EU je z deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih ter aktom o podatkih naredila še dva koraka k oblikovanju digitalnega prostora, v katerem so ljudje v ospredju, je bilo poudarjeno v razpravi na junijskem plenarnem zasedanju EESO.

Na plenarnem zasedanju EESO 15. junija je potekala razprava o digitalnih pravicah in načelih, v kateri je sodeloval profesor Andrea Renda, višji raziskovalec in vodja za globalno upravljanje, regulacijo, inovacije in digitalno gospodarstvo v Centru za evropske politične študije. Razprava je bila povezana s sprejetjem mnenj EESO o osnutku evropske deklaracije o digitalnih pravicah in načelih ter aktu o podatkih.

Profesor Renda je deklaracijo in akt podprl kot dva koščka sestavljanke regulativnega sistema, ki ga EU vzpostavlja kot alternativo tako ZDA, kjer prevladuje zasebno upravljanje v rokah velikanskih korporacij, kot Kitajski, kjer stanje nadzira država in so podatki, ki so jih pridobili tehnološki velikani, postali orodje množičnega državnega nadzora.

„Imamo zamisli o varnosti in zaščiti, za katere so potrebni ne samo odgovornejši posamezniki in zasebna podjetja, temveč tudi spretnejše in močnejše vlade, ki imajo orodja za preverjanje, kaj je varno in kaj se bo razvilo v nekaj, kar ni,“ je dejal. „Govorimo tudi o trajnostnosti – ne samo okoljski, ampak vse bolj tudi gospodarski in družbeni trajnostnosti, saj je model, ki smo ga poznali do zdaj, gospodarsko in družbeno nevzdržen.“

„Zavezanost EU digitalnim pravicam in načelom je izjemno pomembna za odpravljanje še vedno prisotnega digitalnega razkoraka, zlasti pri dostopu do spletnih javnih storitev in zasebnih storitev za starajoče se in podeželsko prebivalstvo,“ je dejal Philip von Brockdorff, poročevalec za mnenje EESO o osnutku deklaracije. 

Poudaril je, da bi morala deklaracija podpreti trajnostni razvoj ne samo v povezavi z okoljem, temveč tudi glede družbene trajnostnosti, da bi se čim bolj zmanjšali škodljivi učinki in dosegel čim bolj pozitiven vpliv digitalnih tehnologij na gospodarstvo in družbo.

Poročevalec Marinel Dănuț Muresan je pri predstavitvi mnenja o aktu o podatkih poudaril legitimne pomisleke civilne družbe: „Varnost državljanov EU je zelo pomembna. Vsak deležnik mora imeti dostop. Razviti moramo podatkovne centre, ki upoštevajo pravila o kibernetski varnosti, zagotoviti stalno strokovno usposabljanje za vse, ki obdelujejo podatke, in pravičen dostop za vse deležnike, zlasti MSP.“ (dm)

Skupina za evropski semester je na junijski letni konferenci ponovno pozvala k sodelovanju civilne družbe ter predlagala stalni in skupni mehanizem financiranja naložb za izboljšanje pripravljenosti na krize in zmogljivosti odzivanja nanje.

Konferenca je pomenila nadaljevanje nedavne resolucije Odbora, njen namen pa je bil razpravljati o reformi evropskega semestra, v okviru katerega se bo izvajal nadzor nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. „Zaradi novih izzivov, s katerimi se sooča EU, je treba evropski semester posodobiti, okrepiti in odpreti evropski organizirani civilni družbi,“ je pojasnil podpredsednik skupine za evropski semester Gonçalo Lobo Xavier.

Predsednica EESO Christa Schweng je v otvoritvenem nagovoru potrdila, da ima „civilna družba ključno vlogo za Evropo jutrišnjega dne“. Komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira pa je dejala: „Ko razmišljamo o prihodnjih krizah, ne smemo razmišljati le o enem glavnem orodju, temveč o številnih orodjih in o dobrem naboru orodij. Potrebujemo diverzifikacijo.“

EU bo v prihodnjih letih potrebovala velike naložbe. Udeleženci so razpravljali o tem, ali bi morali ti načrti za okrevanje postati strukturne narave in stalni, da bi zagotovili skupne naložbe na ključnih področjih. „Evropa potrebuje energetsko neodvisnost,“ je dejal predsednik skupine za evropski semester Javier Doz Orrit, medtem ko je predsednik strokovne skupine za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo (ECO) Stefano Palmieri poudaril, da je treba „zagotoviti strukturno preoblikovanje sistema“.

Luca Jahier, podpredsednik skupine za evropski semester, je konferenco zaključil s priznanjem pomena mehanizma za okrevanje in odpornost ter nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. „S temi orodji smo v zadnjih dveh letih naredili več kot v zadnjih 20 letih,“ je dejal. „Zdaj moramo zagotoviti sodelovanje organizirane civilne družbe, več vlagati in pospešiti prehod.“ (tk)

Na 20. obletnici svetovanja EESO o spremembah v industriji so se ključni industrijski sektorji EU zavzeli za bolj podatkovno voden in v prihodnost usmerjen odziv na motnje, ki so posledica COVID-19, ruske agresije, podnebne krize ter preobrazbe industrije in družbe.

EESO je 8. junija praznoval 20. obletnico svoje posvetovalne komisije za industrijske spremembe (CCMI). Predstavniki rudarstva, energetike, obrambe ter letalske in vesoljske industrije so poudarili, da mora politika EU v korenito spremenjenem svetu natančno odražati tako zahteve industrije kot tudi socialne razmere. 

Predsednica EESO Christa Schweng je ob otvoritvi dogodka poudarila zavezanost „sodelovanju z organizirano civilno družbo, institucijami EU in vsemi ustreznimi deležniki, da bi našli skupne rešitve za izzive, s katerimi se soočajo naše industrije.“

Thierry Breton, komisar za notranji trg, je pohvalil, da ima „EESO še naprej ključno vlogo pri vprašanjih industrijske politike.“ Udeležencem dogodka je povedal, da izzivi podnebnih sprememb, pandemije in vojne na pragu EU pomenijo, da mora Evropa nujno prevzeti nadzor nad svojo industrijsko usodo.

Pietro Francesco De Lotto, predsednik CCMI, je izpostavil vlogo komisije pri postavljanju novih vprašanj, predvidevanju novih področij analize in vnašanju novega strokovnega znanja v razprave, da se zagotovi upoštevanje stališč vseh deležnikov. „Posvetovalna komisija za industrijske spremembe je model za ponovno razmišljanje o prihodnosti socialnega dialoga v evropskih institucijah,“ je dejal.

Monika Sitárová, podpredsednica CCMI, je dejala: „Naša poročila zagotavljajo dokazno osnovo za naša mnenja in priporočila. Svoje izkušnje s socialnim dialogom uporabljamo za obravnavanje sprememb v industriji in njihovih socialnih posledic, za predvidevanje sprememb in prispevanje k družbeno sprejemljivim rešitvam.“ (ks)

Na dnevu evropske državljanske pobude 2022, ki ga je EESO gostil 2. junija, so govorniki in aktivisti poudarili, da bi bila učinkovitejša evropska državljanska pobuda tudi bolj priljubljena.

EESO je obeležil desetletje evropskih državljanskih pobud z dogodkom, na katerem so bili pregledani dosežki in izzivi ter opravljen razmislek o prihodnosti. Govorniki in aktivisti so prikazali mešano podobo: poleg nekaterih izjemnih uspehov so se pojavljale tudi pomanjkljivosti in slabosti, izstopali pa so vpliv, dostopnost in prepoznavnost.

„Praznujemo deseto obletnico tega še vedno edinstvenega nadnacionalnega sodelovalnega orodja“, je ob otvoritvi dogodka dejala predsednica EESO Christa Schweng. „Deset let je dolga doba in nedvomno smo pridobili nekaj izkušenj. Vendar je tudi zelo kratka, saj se moramo še vedno učiti, izboljševati in skrbeti, da bo evropska državljanska pobuda dobila zasluženo mesto v institucionalnem procesu EU.“

Predsednica EESO je sporočila odločitev Odbora, da zavzame stališče o pomembnih uspešnih pobudah, še preden se Evropska komisija dejansko odzove nanje, začenši s pobudo Rešimo čebele. Posebno pozornost bo namenil tudi mladim in spremljal, kako države članice sprejemajo možnost znižanja najnižje starosti za podpis evropske državljanske pobude na 16 let, kar se je doslej uresničilo v eni državi članici, poleg treh drugih, kjer je starost za udeležbo na volitvah na splošno 16 oziroma 17 let.

Podpredsednica Komisije Dubravka Šuica je dejala: „Evropska državljanska pobuda je primer sposobnosti institucij, da se prilagajajo, spreminjajo in izboljšujejo naše sodelovanje z državljani. Osredotočiti se moramo na nadaljnji razvoj ekosistema demokratičnih inovacij ter vključevanja in sodelovanja državljanov v demokraciji.“

Evropski poslanec Helmut Scholz je predlagal, da bi lahko Evropski parlament, če bo po Konferenci o prihodnosti Evrope s spremembami Pogodb pridobil pravico do zakonodajne pobude, poskrbel za uresničevanje uspešnih evropskih državljanskih pobud. 

Na eni od delavnic je bil predstavljen uspeh nedavnih evropskih državljanskih pobud. Njihovi pobudniki so se strinjali, da je zaradi pomanjkanja znatnih finančnih sredstev za kampanje, katerih stroški so ocenjeni na približno 300 000 EUR, podpora nevladnih organizacij ključna za pridobitev zahtevanega milijona podpisov. Ljudje jim zaupajo, so poudarili, in ker jim zaupajo, so bolj pripravljeni podpisati in posredovati osebne podatke, ki jih zahtevajo države članice. 

Na drugi razpravi je bila obravnavana priljubljenost evropske državljanske pobude med mladimi, ki so med pobudniki v ospredju, čeprav niso med najuspešnejšimi. Govorniki so razpravljali o tem, kako bi lahko institucije spodbudile več mladih k uporabi orodij, kot je evropska državljanska pobuda. Mladi aktivisti so poudarili, da je politična vzgoja v mladih letih potrebna po vsej EU, da takšna orodja ne bi bila dostopna le peščici visoko izobraženih. Več o dogodku najdete tukaj. (dm/rl)