Irini Pari: „Kriza nam je spet pokazala, da imamo skupno prihodnost“

Ko to pišem, se postopno rahljajo omejitveni ukrepi in začenjamo se spraševati: V kak svet se podajamo? Kakšne sledi oziroma brazgotine bo epidemija pustila v našem gospodarstvu, naši družbi in našem življenju? Smo se kaj naučili? Bomo v prihodnje ravnali drugače?

Zame kot Grkinjo je bilo težko opazovati, kako se moja država pogreza v novo krizo, ko se je ravno začela postavljati na noge po desetletni nočni mori. Zdelo se mi je krivično. S to novo pandemijo smo se morali spopasti z zdravstvenim sistemom in gospodarstvom, ki sta bila oslabljena zaradi prejšnje krize. Danes lahko s ponosom rečem, da je Grčija prvo fazo obvladala hitro, realistično in uspešno. Vsepovsod je bilo čutiti solidarnost in občutek pripadnosti skupnosti.

Kot predstavnikom podjetij nam je bila prva skrb reševanje življenj. Podjetja so se zelo hitro odzvala ter z visokimi donacijami podprla nakup medicinskih naprav in opreme. Obenem smo morali organizirati delo na daljavo, poskrbeti za varnost delavcev na delovnih mestih, pripraviti ukrepe za reševanje podjetij in delovnih mest, zagotoviti likvidnost, ohraniti vrednostne verige in se pripraviti na naslednjo fazo.

Odločitve je sprejemala naša vlada, vendar nam je bilo jasno, da tega asimetričnega šoka nihče ne more obvladati sam. Evropa je bila bolj pomembna kot kdaj koli prej! Evropa se je odzvala – nekateri bodo rekli, da nekoliko pozno, vendar se je odzvala in kot Evropejci smo na to lahko ponosni. Menim, da je to prvi nauk te krize: naša prihodnost je skupna.

Drugi nauk po mojem mnenju pa je, da ne smemo opustiti svojih prizadevanj, ko bo nevarnost koronavirusa za nami; z evropskim povezovanjem moramo nadaljevati, zlasti glede na razvoj odnosov med Kitajsko in ZDA. Nadaljevati moramo po poti, ki smo jo začrtali med prejšnjo krizo, da bi dosegli bolj povezano Evropo v gospodarskem, finančnem, fiskalnem, okoljskem, socialnem in političnem smislu. Verjamem, da bomo tokrat nadaljevali s svojimi prizadevanji.

In še tretji nauk. Pred to pandemijo me je vedno znova presenečalo, v kolikšni meri se podcenjujeta dve od temeljnih področij našega življenja – zdravstvo in izobraževanje – ki se jima zato namenja tudi veliko premalo pozornosti in naložb. Zdaj čutimo posledice takega odnosa – ljudje umirajo in populizem je na pohodu. Zato je danes še toliko bolj pomembno ustvariti močnejšo Evropo na področju zdravstva in izobraževanja.

Osebno sem med krizo našla čas za prebiranje filozofije in rada bi z vami delila lepo prispodobo. Stari Grki so verjeli v „kozmos, ki živi v harmoniji“. To je temeljilo na dveh vrednotah: αιδώς, spoštovanju drugih in vseh sestavin našega sveta – rastlin, živali in ljudi, ter δίκη, pravičnosti. Naj nam bo ta koncept v navdih, ko oblikujemo ta „kozmos“ zase!