EESO je v mnenju o prehranski varnosti in trajnostnih prehranskih sistemih, ki ga je sprejel na plenarnem zasedanju 19. januarja 2022, opredelil ključne vzvode za trajnostno in konkurenčno proizvodnjo hrane v EU ter za zmanjšanje odvisnosti od uvoza in povečanje samooskrbe EU z beljakovinami.

Da bi celostna prehranska politika lahko dejansko koristila evropskim potrošnikom, morata biti cena in kakovost živil, ki so trajnostno proizvedena v EU, konkurenčni. To pomeni, da mora biti evropski agroživilski sektor zmožen potrošnikom ponuditi živila po cenah, ki že vključujejo dodatne stroške, povezane z merili, kot so trajnost, dobrobit živali, višji stroški vložkov, varnost hrane in prehranska vrednost, in ki hkrati zagotavljajo pošteno plačilo kmetom, pri vsem tem pa ostati prva izbira za veliko večino potrošnikov.

Evropski zeleni dogovor na podlagi načel iz strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost sicer ponuja priložnost za ponovno potrditev „družbene pogodbe o hrani“ med EU in njenimi državljani, vendar je treba narediti še veliko. „Komisija je predlagala premalo konkretnih ukrepov za okrepitev agroživilskega sektorja ter prihodkov kmetov in delavcev ter za spodbujanje poštenih cen in vrednosti hrane,“ je poudaril soporočevalec Peter Schmidt.

Poročevalec mnenja, Arnold Puech d’Alissac, pa je opozoril, da so „spodbujanje odprte strateške avtonomije, zagotavljanje vzajemnosti trgovinskih standardov, spodbujanje raziskav, krepitev digitalizacije, razvoj inovativnih tehnologij in semen ter izboljšanje dostopa kmetov do usposabljanja o teh novih tehnologijah med ključnimi vzvodi ohranjanja konkurenčnosti evropskih proizvajalcev“.
Povečanje proizvodnje metuljnic in stročnic z visoko vsebnostjo beljakovin ter oljnic in oljnih pogač v EU bi koristilo kmetom v EU in pozitivno vplivalo na podnebje, biotsko raznovrstnost in okolje. (mr)