Evropski ekonomsko-socialni odbor predlaga, naj bo novi okvir EU za monitoring gozdov trajnosten, stroškovno učinkovit in operativno izvedljiv. Prav tako mora biti pravočasen, varen in zanesljiv, dinamičen, vključujoč in participativen, da bo možno tesno sodelovanje med znanostjo in prakso ter boljše načrtovanje in oblikovanje politik na podlagi dokazov.
Evropski ekonomsko-socialni odbor predlaga, naj bo novi okvir EU za monitoring gozdov trajnosten, stroškovno učinkovit in operativno izvedljiv. Prav tako mora biti pravočasen, varen in zanesljiv, dinamičen, vključujoč in participativen, da bo možno tesno sodelovanje med znanostjo in prakso ter boljše načrtovanje in oblikovanje politik na podlagi dokazov.
Bistveno je dopolnjevanje in preprečevanje podvajanja podatkov, ki so že zajeti v veljavni zakonodaji, ki se nanaša na politiko glede podnebja in zraka, biotsko raznovrstnost in skupno kmetijsko politiko.
V zvezi s podnebnimi spremembami so poleg podatkov o razvoju podeželja, krožnem gospodarstvu in znanosti potrebni tudi dolgoročni podatki. Pomembno je zagotoviti interoperabilnost ter enako razčlenjenost, tehnologijo in pogostost, zlasti kadar se dodatni podatki zbirajo v vseh državah članicah EU. Nenehno bi si bilo treba prizadevati za zmanjšanje upravnega bremena in izogibanje pretirani birokraciji, kot je večkratno zbiranje in sporočanje podatkov. Gospodarske, socialne in okoljske podatke o gozdovih bi morali obravnavati kot enako pomembne.
Nikoli ni preveč poudarjanja pomena spoštovanja pravic zasebne lastnine in lastništva podatkov, zlasti v okviru načela subsidiarnosti. Predvsem pa mora v infrastrukturi za podatke o gozdovih prevladati javni interes.
Vsaka država članica EU, ki ima koristi od gozdov, bi morala imeti dolgoročni načrt za gozdove, ki bi dopolnjeval druge strategije za gozdove in les ter bil popolnoma skladen s cilji trajnostnega razvoja. Ob upoštevanju večstranskega pomena gozdov bi bilo treba v strukturo načrtov za gozdove poleg načela partnerstva in vključevanja civilne družbe v razvoj in izvajanje dolgoročnih načrtov za gozdove vključiti tudi socialne in gospodarske vidike.
Okrepiti bi bilo treba vlogo Stalnega odbora za gozdarstvo, ki bi moral vključevati ustrezne akterje civilne družbe.
Zaskrbljenost zaradi zlonamernih vplivov sovražnih držav, kot je Rusija, je povsem upravičena. Obstaja več primerov ugodnih posojil za skrajno desničarske stranke, položajev v nadzornih svetih za bivše politike, dobičkonosnih pogodb za sumljive podjetnike in financiranja domnevnih nevladnih organizacij.
Zaskrbljenost zaradi zlonamernih vplivov sovražnih držav, kot je Rusija, je povsem upravičena. Obstaja več primerov ugodnih posojil za skrajno desničarske stranke, položajev v nadzornih svetih za bivše politike, dobičkonosnih pogodb za sumljive podjetnike in financiranja domnevnih nevladnih organizacij.
Zato moramo biti zelo pozorni, ko gre za evropske volitve. Kljub nekaterim dobrim priporočilom državam članicam pa je sveženj za obrambo demokracije veliko prepozen. Prvič, Komisija je sveženj pripravila pozno. Nato je na začetku poletja 2023 predlog preložila za več kot pol leta, ker je bila kritika zakonodajnega predloga, ki naj bi ga sveženj vključeval, zelo močna in soglasna.
Končni sveženj, objavljen decembra, pa je potrdil najhujše strahove. Predlagana direktiva bi stigmatizirala nevladne organizacije, ki prejemajo sredstva od vlad držav, ki niso članice EU, kot so ZDA. Že sam predlog je lahko izgovor za avtoritarne vlade, ki uporabljajo zakone o tujih agentih, da utišajo vsakršno demokratično opozicijo.
Poleg tega so opredelitve v direktivi nejasne, za dejanske moskovske agente pa obstajajo ogromne vrzeli. Predstavniki organizirane civilne družbe se sprašujejo, zakaj Komisija ne vzpostavlja splošnega registra za preglednost, ki bi zajemal vse zastopnike interesov in bi bil združljiv z veljavno zakonodajo na nacionalni ravni ter bi ustvaril jasno in varno pravno podlago za vse deležnike.
Komisija bi morala ta osnutek direktive umakniti in sprejeti celovitejši pristop k njenemu nasledniku leta 2025, ki ne bo šel na roke sovražnikov demokracije.
Naš posebni gost je Bruno Kaufmann, ambasador evropske državljanske pobude, edinstvenega instrumenta, ki državljanom EU omogoča, da predlagajo novo evropsko zakonodajo. Pojasnil nam je, zakaj je evropska državljanska pobuda tako izjemno pomembna in zakaj bo morda nekega dne, če bo uspešna, veljala za enega največjih demokratičnih dosežkov od uvedbe splošne in enakopravne volilne pravice v 20. stoletju.
Naš posebni gost je Bruno Kaufmann, ambasador evropske državljanske pobude, edinstvenega instrumenta, ki državljanom EU omogoča, da predlagajo novo evropsko zakonodajo. Pojasnil nam je, zakaj je evropska državljanska pobuda tako izjemno pomembna in zakaj bo morda nekega dne, če bo uspešna, veljala za enega največjih demokratičnih dosežkov od uvedbe splošne in enakopravne volilne pravice v 20. stoletju.
Bruno Kaufmann je švedski politični znanstvenik in novinar ter avtor številnih publikacij o sodobni neposredni in predstavniški demokraciji, ki so bile objavljene v več kot 40 jezikih. Je poročevalec o demokraciji po svetu v mednarodni redakciji švicarske radiotelevizije SWI swissinfo.ch, kjer pokriva Severno Evropo. Je soustanovitelj in član upravnega odbora organizacij za podporo demokraciji, kot so Initiative and Referendum Institute, Democracy International in Global Forum on Modern Direct Democracy. Je tudi direktor za mednarodno sodelovanje pri Swiss Democracy Foundation.
Več kot 100 mladih iz EU, držav kandidatk in Združenega kraljestva se je zbralo na dogodku Vaša Evropa, vaš glas! (YEYS) ter si delilo poglede in priporočila za prihodnost Evropske unije. Ker se bližajo evropske volitve, se je dogodek YEYS 2024 osredotočil na boj proti neudejstvovanju in na spodbujanje udeležbe mladih.
Več kot 100 mladih iz EU, držav kandidatk in Združenega kraljestva se je zbralo na dogodku Vaša Evropa, vaš glas! (YEYS) ter si delilo poglede in priporočila za prihodnost Evropske unije. Ker se bližajo evropske volitve, se je dogodek YEYS 2024 osredotočil na boj proti neudejstvovanju in na spodbujanje udeležbe mladih.
Glavna priporočila:
Uvedba kvote mladih za volitve v Evropski parlament
Sprejetje direktive, ki bo zahtevala spoštovanje človekovih pravic in upoštevanje okoljskih vidikov v dobavnih verigah in poslovanju podjetij
Vzpostavitev pravnega okvira za družbene medije za boj proti polarizaciji in dezinformacijam
Razvoj standardizirane strategije o spolnih in reproduktivnih pravicah
Izvajanje posebnih smernic za obdavčitev blaga, ki škoduje podnebju, pri čemer bi izkupiček namenili financiranju podnebju prijaznih pobud
Predlogi bodo posredovani institucijam in oblikovalcem politik EU ter bodo prispevali k rezultatom tedna civilne družbe in resoluciji EESO o prihodnjih evropskih volitvah. (gb)
Ko govorimo o stanju demokracije na splošno in posebej o evropski državljanski pobudi, je veliko razlogov za nezadovoljstvo.
Glede na najnovejše poročilo o svetovni demokraciji, ki ga je 7. marca predstavil inštitut Varieties of Democracy, se je delež ljudi, ki živijo v demokratičnih sistemih, zmanjšal na raven pred skoraj 40 leti. Letos se bo po vsem svetu volitev lahko udeležilo več volilnih upravičencev kot kdaj koli prej, v več državah, kjer volitve potekajo, pa sistem postaja vse bolj avtokratski.
Pripombe je bilo slišati tudi na tednu civilne družbe, ki ga je v začetku marca prvič organiziral Evropski ekonomsko-socialni odbor. Nanašale so se na evropsko državljansko pobudo, prvo čezmejno neposredno demokratično orodje na svetu. „Prezapletena“, „preveč neprivlačna“, „premalo zaupanja vredna“, „neučinkovita“ in „malo znana“ je bilo le nekaj zelo neugodnih ocen, ki so jih izrekli predstavniki civilne družbe, medijev, akademskih krogov in uprave evropske državljanske pobude.
Menim, da so te zelo kritične ocene žal še kako upravičene, vendar tudi preveč previdne in zmerne. Demokracija si zasluži svetovno prevlado. Da bi to dosegli, moramo kot državljani in prebivalci tega planeta, ki bomo v bližnji prihodnosti imeli priložnost sodelovati na volitvah, stremeti k višjim ciljem, kot jih imamo zdaj.
To pomeni, da se ne smemo zadovoljiti z obrambo pred strahom, današnjimi diktatorji in njihovimi strahopetnimi privrženci, temveč moramo narediti veliko več. Nadaljnji razvoj evropske državljanske pobude bi bil korak v tej smeri.
Evropska državljanska pobuda ponuja tri stvari: pravico, instrument in orodje, ki niso obstajali nikoli prej ali kjer koli drugje na svetu. Je kompleksna in celovito zasnovana, digitalno podprta, neposredno demokratična, nadnacionalna, ima podporno infrastrukturo in se učinkovito uporablja.
Evropska državljanska pobuda, ustanovljena leta 2012, se ves čas izvaja in nenehno izboljšuje, kar dokazuje, da je demokratični prostor mogoče razširiti in utrditi tudi v najtežjih okoliščinah.
Upamo, da bo naslednje leto pri rosnih 13 letih „razvajeni otrok“ postal „odločen najstnik“, ki bo Evropi in svetu pokazal, kaj zmore. Ta sveža neobrzdana moč nam je potrebna, da bi razbili zakoreninjeno miselnost držav in birokratskih struktur Evropske unije ter ji vdihnili novo življenje.
Bodimo jasni: ni nam treba neprestano izumljati novih demokratičnih oblik skupnega življenja in misliti, da je to inovativno. Namesto tega se moramo posvetiti evropski državljanski pobudi, da bi ob koncu tega desetletja pri 16 ali vsaj 18 letih dosegla polnoletnost.
Kaj to pomeni? Do leta 2028 ali 2030 sta potrebni dve pomembni spremembi. Prvič, pristojnosti evropske državljanske pobude za določanje prednostnih nalog Unije morajo biti enakovredne pristojnostim Evropskega parlamenta. Z drugimi besedami, Evropejci bi morali imeti možnost, da tako kot poslanci Evropskega parlamenta predlagajo zakonodajo in druge vladne ukrepe.
Drugič, državljani EU bi morali pred koncem tega desetletja dobiti možnost, da sprožijo ne le zakonodajne pobude, temveč tudi vseevropska ljudska glasovanja o vsebinskih vprašanjih, za katera se pogosto preprosto uporablja beseda referendum. Vseevropski referendum ni nova zamisel, temveč gre za zamisel, ki je z rojstvom evropske državljanske pobude in njenimi prvimi leti obstoja zdaj zares dozorela.
Če nam bo na podlagi evropske državljanske pobude uspelo zgraditi takšno prihodnost, bodo ljudje, ko se bodo ozrli nazaj, ugotovili, da je prav ta instrument botroval enemu najbolj osupljivih demokratičnih dosežkov po uvedbi splošnih in enakopravnih volitev v 20. stoletju.
Slovaški projekt Crazy? So what? (Nor? In kaj potem?), ki ga vodi organizacija Integra, združuje mlade študente in ljudi, ki so imeli težave z duševnim zdravjem. V sklopu celodnevnega poučevanja udeleženci iz prve roke slišijo, kaj pomeni premagati krizo v duševnem zdravju in kako poiskati pomoč. Direktorica Integra Jana Hurova nam je povedala, da projekt pomaga odpravljati stigmatizacijo ljudi, ki imajo takšne težave, in mladim daje dragoceno upanje.
Slovaški projekt Crazy? So what? (Nor? In kaj potem?), ki ga vodi organizacija Integra, združuje mlade študente in ljudi, ki so imeli težave z duševnim zdravjem. V sklopu celodnevnega poučevanja udeleženci iz prve roke slišijo, kaj pomeni premagati krizo v duševnem zdravju in kako poiskati pomoč. Direktorica Integra Jana Hurova nam je povedala, da projekt pomaga odpravljati stigmatizacijo ljudi, ki imajo takšne težave, in mladim daje dragoceno upanje.
Kaj vas je spodbudilo, da ste začeli s projektom?
Naša organizacija že vrsto let nudi podporo ljudem s težavami z duševnim zdravjem, ki so zaradi tega izgubili službo, dom, prijatelje, včasih tudi svojo družino. Svet se jim je obrnil na glavo. Pred skoraj 30 leti smo ustanovili prvo skupnostno službo za duševno zdravje na Slovaškem, da bi ti ljudje po zdravljenju v psihiatrični bolnišnici dobili podporo in znova normalno zaživeli kot pred boleznijo. Podprli smo ustanovitev organizacij bolnikov na Slovaškem in izvedli številne programe za destigmatizacijo duševnih bolezni. Nekatere osebe v naši oskrbi imajo hude duševne težave, zlasti shizofrenijo. Mnoge so se že uspele ponovno vključiti v življenje in v njem najti smisel.
Ker se vse naše dejavnosti že od samega začetka izvajajo na netradicionalen način in v partnerstvu z našimi uporabniki, da bi čim bolje opredelili njihove potrebe, smo uporabili podoben pristop kot program Crazy? So What!. Veliko naših uporabnikov je našlo smisel življenja v srečevanju z mladimi, katerim na podlagi osebnih izkušenj govorijo o tem, kaj so pogrešali pri njihovi starosti in kaj je kasneje privedlo do težav z njihovim duševnim zdravjem.
Opažamo vse večjo potrebo po poudarjanju pomena duševnega zdravja. Vedeti, kako obvladati osebno krizo, je izjemno dragoceno.
Program Crazy? So what! smo na Slovaškem začeli izvajati leta 2005 skupaj s partnerji iz Nemčije in Češke. Vendar nam ga je šele pred kratkim uspelo postaviti na stabilnejše temelje in razširiti. Usposabljali smo se za mentorje, sedaj usposabljamo nove ekipe in obiskujemo nove šole.
Kako je bil vaš projekt sprejet? Ali ste od tistih, ki ste jim pomagali, dobili kakšen odziv? (Če da, lahko navedete kakšen primer?)
Na mlade vselej naredi močan vtis srečanje z osebami, ki so premagale duševno krizo in katere lahko vprašajo karkoli. S tem se zavejo, da je vedno na voljo pomoč, če imajo kakršne koli težave. Ker gre za celodnevno poučevanje in komunikacijo enakih, pri udeležencih vedno pustimo pozitiven vtis.
Ljudje z osebnimi izkušnjami z duševnimi težavami lahko mladim dajo pogum, da vzamejo življenje v svoje roke. Pri skoraj vsakem poučevanju sedi nekdo, ki ima težave. Iskrica upanja, ki jim jo damo, je neprecenljiva. Ljudje z osebnimi izkušnjami pripovedujejo svojo zgodbo in to jim pomaga, da se počutijo bolje. Sami se odločijo, koliko se bodo odprli. Tako se počutijo koristni in razumljeni.
Mladi udeleženci večkrat komentirajo, da običajno ne dobijo priložnosti, da bi se srečali z ljudmi s težavami v duševnem zdravju ali da bi se jih morali naučiti sprejemati in ne obsojati zato, ker so drugačni.
Prav tako dobivamo odzive od oseb, ki so same izkusile težave z duševnim zdravjem in sodelujejo v programu. Nekdo nam je povedal:
„Program mi daje pogum, da hodim pokončno. Zdaj hočem končno živeti! Pogovor z mladimi je zahteven, a mi daje zadovoljstvo. So zelo odprti in praktično nimajo nobenega strahu pred socialnimi stiki. Zame je najlepše to, da odkrivajo, da je med nami veliko več skupnih stvari kot pa razlik, da so njihove predstave o „norcih“ napačne. Predvsem se mi zdi dobro to, da lahko ljudem pomagam, da končno odkrito spregovorijo o težavah z duševnim zdravjem, saj se nihče ne bi smel tega sramovati ali zaradi tega skrivati.“
Mladi so tisti, ki nas poganjajo naprej. Po vsakem takem dnevu govorijo o tem, kako pomemben je zanje program Crazy? So what! in da bi se moral nadaljevati, da bi lahko vsak mlad človek na Slovaškem spoznal, kako dragoceno je lastno duševno zdravje.
Ali že načrtujete nove projekte?
Želimo si, da bi imeli vsi mladi možnost sodelovanja v tej obliki izobraževanja, da bi lahko program razširili še v druge regije Slovaške. Izvaja se že v Nemčiji (kjer je bil prvotno ustanovljen), na Slovaškem, Češkem in v Avstriji. Letos smo usposabljali tudi prve ekipe v Ukrajini.
Kako pomembno je po vašem mnenju odkrito razpravljati o težavah z duševnim zdravjem? Kaj sporočate s svojim projektom?
Sporočilo, ki ga želimo širiti, je to, da težave z duševnim zdravjem niso nekaj, česar bi se morali sramovati. Sramovati bi se morali, če z ničemer ne poskrbimo za svoje zdravje, saj brez duševnega zdravja ni zdravja.
Glavni namen programa Crazy? So what!je pravočasno opozoriti na pomen duševnega zdravja in hkrati spodbujati ozaveščenost o ljudeh s težavami v duševnem zdravju.
Ugotovili smo, da je veliko bolje preprečevati kot zdraviti, saj je to veliko bolj učinkovito. Dajemo pogum in motivacijo ter smo optimistični. Pomoč je vedno na voljo. Včasih je dovolj imeti nekoga, s komer se lahko pogovorimo. Boriti se za svoje sanje ni enostavno, a je vredno.
Številke in podatki o duševnem zdravju v EU ne vzbujajo optimizma, temveč kličejo k ukrepanju. EESO se zavzema za odločnejše ukrepe za spodbujanje duševnega zdravja na nacionalni ravni in ravni EU. Poziva tudi k zavezujoči zakonodaji za preprečevanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. Z nagrado za civilno družbo na temo duševnega zdravja izraža priznanje nenehnim prizadevanjem civilne družbe za izboljšanje dobrega počutja Evropejcev.
Dejstva in podatki o duševnem zdravju v EU ne vzbujajo optimizma, temveč kličejo k ukrepanju. EESO se zavzema za odločnejše ukrepe za spodbujanje duševnega zdravja na nacionalni ravni in ravni EU. Poziva tudi k zavezujoči zakonodaji za preprečevanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. Z nagrado za civilno družbo na temo duševnega zdravja izraža priznanje nenehnim prizadevanjem civilne družbe za izboljšanje dobrega počutja Evropejcev.
EESO se je odločil, da bo svojo osrednjo nagrado za civilno družbo posvetil duševnemu zdravju. K temu so ga spodbudila poročila, da so se zaradi pandemije COVID-19 v Evropi močno povečali primeri duševnih motenj, kot sta tesnoba in depresija. Po podatkih OECD se je delež mladih s simptomi tesnobe v več evropskih državah več kot podvojil. Pandemija je tudi povzročila, da se motnje hranjenja, zlasti med mladostniki, začnejo pojavljati v zgodnejši starosti. Že pred izbruhom pandemije COVID-19 so težave z duševnim zdravjem prizadele vsaj 84 milijonov ljudi v EU, tj. približno vsakega šestega človeka.
Približno 4 % smrti na leto v EU je posledica duševnih ali vedenjskih motenj. Slabo duševno zdravje ima tudi velike gospodarske posledice, saj neposredni in posredni stroški znašajo približno 4 % BDP. Več kot tretjina teh stroškov izhaja iz nižjih stopenj zaposlenosti in upadanja produktivnosti pri delu.
Po podatkih Eurostata je leta 2020 44,6 % zaposlenega prebivalstva v EU v starosti od 15 do 64 let poročalo o dejavnikih tveganja za duševno dobro počutje na delovnem mestu. Najpogosteje sta bila omenjena delovna preobremenitev in časovni pritisk. O tem je poročala skoraj petina zaposlenih v EU.
Duševno dobro počutje se je povzpelo na vrh politične agende v EU. Komisija je zato junija 2023 sprejela celovit pristop k duševnemu zdravju. Ta novi pristop, podprt s sredstvi EU v višini 1,23 milijarde EUR, je namenjen spodbujanju duševnega zdravja v vseh politikah EU s poudarkom na treh vodilnih načelih: zadostna in učinkovita preventiva, dostop do kakovostnega in cenovno ugodnega varstva duševnega zdravja ter zdravljenja in vnovično vključevanje v družbo po okrevanju. Duševno zdravje je tudi ena od političnih prednostnih nalog EESO in se uvršča med najpomembnejša področja njegovega delovanja.
EESO je prejel kar 105 vlog iz vse EU, ki zajemajo najrazličnejše teme – od projektov za preprečevanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu ali reševanje težav, kot sta zloraba psihoaktivnih snovi in kibernetska zasvojenost, do boja proti stigmatizaciji duševnega zdravja in spodbujanja pomoči, ki jo vodi skupnost. EESO upa, da bo s počastitvijo in izpostavitvijo prizadevanj nedržavnih akterjev za podporo duševnemu zdravju k temu navdihnil tudi druge. (sg)
Nagrada EESO za civilno družbo je priznanje neprofitnim projektom, ki jih izvajajo posamezniki, organizacije civilne družbe in podjetja. Vsako leto ima drugačno temo, ki odraža pomembno področje dela EESO. Dobitnica 14. nagrade za civilno družbo, posvečene duševnemu zdravju, je irska fundacija za tretje življenjsko obdobje Third Age Foundation, ki se s svojo mrežo za družbeno udejstvovanje AgeWell bori proti osamljenosti v starosti.
Nagrada EESO za civilno družbo je priznanje neprofitnim projektom, ki jih izvajajo posamezniki, organizacije civilne družbe in podjetja. Vsako leto ima drugačno temo, ki odraža pomembno področje dela EESO. Dobitnica 14. nagrade za civilno družbo, posvečene duševnemu zdravju, je irska fundacija za tretje življenjsko obdobje Third Age Foundation, ki se s svojo mrežo za družbeno udejstvovanje AgeWell bori proti osamljenosti v starosti.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 7. marca nagradil pet neprofitnih organizacij za njihov izjemen prispevek na področju spopadanja z motnjami duševnega zdravja, ki so se v EU močno povečale.
Nagrada v višini 50 000 EUR je bila razdeljena med pet zmagovalnih projektov.
Irska dobrodelna fundacija Third Age Foundation je prejela prvo nagrado v višini 14 000 EUR.
Štirje drugouvrščeni so prejeli vsak 9 000 EUR in so bili razvrščeni tako:
2. mesto: združenje Pro Lapinlahti, FINSKA, za skupnostno središče Lapinlahden Lähde
3. mesto: Integra, SLOVAŠKA, za pobudo ‘Crazy? So what!’
5. mesto: organizacija Animenta, ITALIJA,za projekt Telling Stories for Good
DOBITNICA PRVE NAGRADE
Irska dobrodelna fundacija Third Age Foundation s svojo mrežo za družbeno udejstvovanje AgeWell pomaga osamljenim, šibkim in ranljivim starejšim. Njihova izvirna storitev temelji na skupnosti, kjer starejši od 50 let podpirajo ogrožene in pomoči potrebne starejše. AgeWell s kombinacijo obiskov na domu in vprašalnika o duševnem zdravju na pametnih telefonih omogoča družabno in čustveno podporo ter zgodnje prepoznavanje tveganja za zdravje.
OSTALI NAGRAJENI PROJEKTI
Drugo nagrado je prejelo finsko združenje Pro Lapinlahti in njegovo skupnostno središče Lapinlahden Lähde (Lapinlahtska pomlad). Središče, ki se nahaja v prenovljeni bolnišnici Lapinlahti v Helsinkih, organizira različne delavnice in dogodke okrog pismenosti na področju duševnega zdravja in ima letno okrog 50000 obiskovalcev. Razglašeno je za območje brez diagnoze in omogoča vsakemu, da je to, kar je, brez oznake, s tem pa ljudem nudi opolnomočenje namesto pokroviteljskega odnosa.
Na tretje mesto se je uvrstila slovaška organizacija Integra s pobudo „Crazy? So what!“, ki spodbuja sočutno razumevanje duševnega zdravja med mladimi in odklanja stereotipe. Omogoča neposreden vpogled v to, kaj pomeni slabo duševno zdravje in kakšne so poti do okrevanja.
Na četrto mesto se je uvrstila finska fundacija Lilinkoti, ki podpira duševno zdravje z inovativnimi in ustvarjalnima igrama „The World of Recovery“. Igri spodbujata izboljšanje duševnega zdravja, zdravo samopodobo, osebno samostojnost ter aktivno in smiselno življenje. Prva je nenasilna mobilna igra, druga pa je igra vlog, ki je bila tudi nagrajena. Namenjeni sta duševnemu zdravju in ljudem, ki okrevajo po odvisnosti od substanc, v spremstvu strokovnih delavcev, in se lahko prosto uporabljata.
Projekt Telling Stories for Good italijanske neprofitne organizacije Animenta se je uvrstil na peto mesto. S tem projektom Animenta spreminja stereotipne diskurze o motnjah prehranjevanja, ki prizadenejo več kot štiri milijone ljudi samo v Italiji, med njimi dva milijona mladostnikov. Programe preprečevanja in ozaveščanja izvajajo prostovoljci na spletu in v šolah po vsej Italiji.
EESO je letošnjo nagrado podelil julija 2023. S tem ko jo je posvetil duševnemu zdravju, želi EESO opozoriti na ključno vlogo civilne družbe pri zdravljenju in preprečevanju težav z duševnim zdravjem. Nagrajenci so bili izbrani med več kot 100 prijavljenimi kandidati iz 23 držav članic.
Pretekle teme nagrade so bile med drugimi mladi in pomoč Ukrajini, podnebni ukrepi, enakost spolov ter krepitev vloge žensk in migracije. Leta 2020 je EESO nagrado za civilno družbo nadomestil z enkratno nagrado za solidarnost civilne družbe, ki je bila namenjena boju proti COVID-19. (ll)
Dan evropske državljanske pobude 2024 je hkrati opomnil na potencial in omejitve evropske državljanske pobude. V razpravah ob praznovanju uspehov preteklih pobud pri ozaveščanju in spodbujanju javne razprave se je razkrilo tudi nezadovoljstvo v zvezi s potrebo po boljši odzivnosti in nadaljnjem ukrepanju institucij EU.
Dan evropske državljanske pobude 2024 je hkrati opomnil na potencial in omejitve evropske državljanske pobude. V razpravah ob praznovanju uspehov preteklih pobud pri ozaveščanju in spodbujanju javne razprave se je razkrilo tudi nezadovoljstvo v zvezi s potrebo po boljši odzivnosti in nadaljnjem ukrepanju institucij EU.
Ključna spoznanja z dneva evropske državljanske pobude:
več kot samo priložnost za predloge: uspešne evropske državljanske pobude bi morale samodejno privesti do konkretnih ukrepov Komisije, vključno s konkretnimi odzivi in po potrebi zakonodajnimi predlogi. To bi zagotovilo njihov neposredni vpliv na pravo EU in spodbudilo bolj smiseln dialog med državljani in institucijami;
močnejša partnerstva: sodelovanje je ključnega pomena. Za krepitev glasu državljanov je potrebno strateško sodelovanje med organizatorji, civilno družbo, medijskimi hišami in javnimi partnerji;
nenehno izboljševanje: okvir evropske državljanske pobude se nenehno razvija. Z izkoriščanjem najboljših praks in spodbujanjem izmenjave znanja med deležniki lahko okrepimo proces evropske državljanske pobude in še več državljanom omogočimo, da dejavno sodelujejo.
Evropska državljanska pobuda državljanom omogoča, da od EU zahtevajo ukrepanje in predlagajo novo zakonodajo o določenem vprašanju. Ko pobuda doseže milijon podpisov, Komisija odloči, katere ukrepe bo sprejela. (gb)
