Avtor: Florian Marin

Evropski ekonomsko-socialni odbor predlaga, naj bo novi okvir EU za monitoring gozdov trajnosten, stroškovno učinkovit in operativno izvedljiv. Prav tako mora biti pravočasen, varen in zanesljiv, dinamičen, vključujoč in participativen, da bo možno tesno sodelovanje med znanostjo in prakso ter boljše načrtovanje in oblikovanje politik na podlagi dokazov.

Bistveno je dopolnjevanje in preprečevanje podvajanja podatkov, ki so že zajeti v veljavni zakonodaji, ki se nanaša na politiko glede podnebja in zraka, biotsko raznovrstnost in skupno kmetijsko politiko.

V zvezi s podnebnimi spremembami so poleg podatkov o razvoju podeželja, krožnem gospodarstvu in znanosti potrebni tudi dolgoročni podatki. Pomembno je zagotoviti interoperabilnost ter enako razčlenjenost, tehnologijo in pogostost, zlasti kadar se dodatni podatki zbirajo v vseh državah članicah EU. Nenehno bi si bilo treba prizadevati za zmanjšanje upravnega bremena in izogibanje pretirani birokraciji, kot je večkratno zbiranje in sporočanje podatkov. Gospodarske, socialne in okoljske podatke o gozdovih bi morali obravnavati kot enako pomembne.

Nikoli ni preveč poudarjanja pomena spoštovanja pravic zasebne lastnine in lastništva podatkov, zlasti v okviru načela subsidiarnosti. Predvsem pa mora v infrastrukturi za podatke o gozdovih prevladati javni interes.

Vsaka država članica EU, ki ima koristi od gozdov, bi morala imeti dolgoročni načrt za gozdove, ki bi dopolnjeval druge strategije za gozdove in les ter bil popolnoma skladen s cilji trajnostnega razvoja. Ob upoštevanju večstranskega pomena gozdov bi bilo treba v strukturo načrtov za gozdove poleg načela partnerstva in vključevanja civilne družbe v razvoj in izvajanje dolgoročnih načrtov za gozdove vključiti tudi socialne in gospodarske vidike.

Okrepiti bi bilo treba vlogo Stalnega odbora za gozdarstvo, ki bi moral vključevati ustrezne akterje civilne družbe.