V naši rubriki „Vprašanje za ...“ smo članico EESO Emilie Prouzet povprašali, kaj je potrebno za dolgoročno konkurenčnost EU. Emilie Prouzet je poročevalka za mnenje z naslovom Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030. Mnenje bo predvidoma sprejeto na marčevskem plenarnem zasedanju.
V naši rubriki „Vprašanje za ...“ smo članico EESO Emilie Prouzet povprašali, kaj je potrebno za dolgoročno konkurenčnost EU. Emilie Prouzet je poročevalka za mnenje z naslovom Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030. Mnenje bo predvidoma sprejeto na marčevskem plenarnem zasedanju.
Od vzpostavitve evropskega enotnega trga sta harmonizacija in vzajemno priznavanje standardov podjetjem omogočila, da svoje proizvode prodajajo na trgu z več kot 450 milijoni ljudi. Predstavlja 61 % trgovine znotraj EU in je podlaga za gospodarsko blaginjo Evrope, kar koristi državljanom, potrošnikom, delavcem in podjetjem. Evropska komisija ocenjuje, da 25 % bruto domačega proizvoda EU ustvari notranji trg.
Od vzpostavitve evropskega enotnega trga sta harmonizacija in vzajemno priznavanje standardov podjetjem omogočila, da svoje proizvode prodajajo na trgu z več kot 450 milijoni ljudi. Predstavlja 61 % trgovine znotraj EU in je podlaga za gospodarsko blaginjo Evrope, kar koristi državljanom, potrošnikom, delavcem in podjetjem. Evropska komisija ocenjuje, da 25 % bruto domačega proizvoda EU ustvari notranji trg.
Vendar so zaradi novih dogodkov, kot sta digitalna preobrazba in prehod na ogljično manj intenzivno in bolj trajnostno gospodarstvo, potrebne nove prilagoditve, pa tudi spreminjajoče se potrebe potrošnikov, zaposlenih in podjetij ter nove geopolitične razmere.
Za uspešno nadaljevanje enotnega trga so potrebne izboljšave na več področjih, vključno z evropsko energetsko in industrijsko politiko, energetsko unijo, bančno unijo, ugodnejšim okvirom za velika in mala podjetja ter večjo javno podporo evropskemu projektu, učinkovitejšimi javnimi storitvami in izboljšano infrastrukturo za IT, energijo in promet.
V prvi polovici leta 2024 sta bili objavljeni dve prelomni poročili nekdanjih italijanskih predsednikov vlad: Enrico Letta je pisal o prihodnosti enotnega trga, Mario Draghi pa o prihodnosti evropske konkurenčnosti). Skupina delodajalcev v EESO je povzela ključna sporočila za uspešno prihodnost notranjega trga EU v kratkem dokumentu „Enotni trg EU: naslednja generacija“.
Peto poročilo o trajnostnem razvoju Evrope je pokazalo, da EU s sedanjim tempom ne bo dosegla tretjine ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Poročilo, ki je bilo pripravljeno skupaj s civilno družbo, opozarja na stagnacijo in nazadovanje pri okoljskih in socialnih ciljih v številnih evropskih državah, ki so ju krize po letu 2020 še poglobile. Cilji trajnostnega razvoja zajemajo področja, kot so zmanjšanje revščine, odprava lakote, zdravje, izobraževanje, enakost spolov, podnebni ukrepi in čista voda.
Peto poročilo o trajnostnem razvoju Evrope je pokazalo, da EU s sedanjim tempom ne bo dosegla tretjine ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Poročilo, ki je bilo pripravljeno skupaj s civilno družbo, opozarja na stagnacijo in nazadovanje pri okoljskih in socialnih ciljih v številnih evropskih državah, ki so ju krize po letu 2020 še poglobile. Cilji trajnostnega razvoja zajemajo področja, kot so zmanjšanje revščine, odprava lakote, zdravje, izobraževanje, enakost spolov, podnebni ukrepi in čista voda.
Za preprečitev nepopravljivih okoljskih in družbenih prelomnic je bilo zato predlaganih deset odločnih ukrepov. Da je ukrepanje nujno, je bilo poudarjeno na dogodku, ki sta ga skupaj gostila strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje (NAT) Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) in mreža OZN za trajnostnorazvojne rešitve (SDSN). Namen poročila je usmerjati EU pri krepitvi njene vodilne vloge na področju ciljev trajnostnega razvoja pred evropskimi volitvami junija 2024 in vrhom o prihodnosti septembra 2024, ki ga je sklical generalni sekretar OZN.
Na dogodku so govorniki poudarili potrebo po takojšnjem ukrepanju pred letom 2030, da bi preprečili nepopravljive prelomnice. Camilla Brückner iz Programa Združenih narodov za razvoj, belgijska zvezna ministrica za podnebje Zakia Khattabi in Petra Petan iz Evropske komisije so poudarile pomen ohranjanja zavezanosti Agendi 2030 in Pariškemu podnebnemu sporazumu.
Guillaume Lafortune, podpredsednik mreže OZN za trajnostnorazvojne rešitve, je predstavil poročilo in deset prednostnih ukrepov, namenjenih političnim strankam, naslednji sestavi Evropskega parlamenta, naslednji Evropski komisiji, Evropskemu svetu in državam članicam. Poziv k ukrepanju, ki sta ga skupaj podpisala EESO in SDSN, spodbuja evropske voditelje, naj si skupaj prizadevajo za zeleni, socialni in mednarodni evropski dogovor za prihodnost. Peter Schmidt, predsednik strokovne skupine NAT v EESO, je opozoril, da bo naslednjih šest let ključnih za napredek pri izvajanju Agende 2030, in poudaril zavezanost EESO, da institucije EU spodbuja k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in smiselnemu vključevanju civilne družbe. Poziv k ukrepanju naj bi evropske voditelje usmerjal k celovitemu evropskemu dogovoru, usklajenemu z zelenimi in socialnimi cilji, za katere se zavzema EESO. (ks)
Pred evropskimi volitvami junija 2024, ki so temelj za prihodnost Evrope, EESO kot institucionalni partner civilne družbe prvič organizira teden civilne družbe pod geslom Zavzemimo se za demokracijo!
Pred evropskimi volitvami junija 2024, ki so temelj za prihodnost Evrope, EESO kot institucionalni partner civilne družbe prvič organizira teden civilne družbe pod geslom Zavzemimo se za demokracijo!
Boste sodelovali?
Povezali bomo ljudi različnih starosti in iz različnih okolij, vključno z mladimi, novinarji in predstavniki institucij EU, da bodo lahko živahno razpravljali o vprašanjih, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje in prihodnost Evrope. Spregovorili bomo o različnih grožnjah in izzivih za demokratične vrednote ter o tem, kaj civilna družba pričakuje od prihodnjih voditeljev Evrope. Naši predlogi bodo nato vključeni v resolucijo EESO o volitvah, oblikovali pa bomo tudi posebne politične predloge.
#CivSocWeek bo povezal naslednjih pet glavnih pobud EESO:
Dnevi civilne družbe – vodilni letni dogodek, ki poudarja številne prispevke organizirane civilne družbe k izgradnji EU, ki bi bila bolj v skladu s pričakovanji državljanov glede ključnih vprašanj za naše demokratične družbe. Namenjeni so spodbujanju večje vključenosti civilne družbe v evropski projekt na vseh ravneh.
Dan evropske državljanske pobude – letna konferenca na visoki ravni, ki nudi forum in platformo, na kateri lahko registrirani in prihodnji organizatorji in deležniki evropske državljanske pobude izmenjujejo informacije in izkušnje ter javnosti predstavijo svoje dejavnosti, povezane z evropsko državljansko pobudo.
Vaša Evropa, vaš glas! – mladinski dogodek, namenjen povezovanju mladih (iz držav članic, držav kandidatk in Združenega kraljestva) z EU, da bi jih spodbudili k uveljavljanju njihove demokratične pravice, da volijo. Mladi bodo v dinamičnih posvetovanjih sodelovali v razpravah, krepili sodelovanje in iskali soglasje.
Nagrada za civilno družbo – letna nagrada za učinkovite, inovativne in ustvarjalne projekte civilne družbe in posameznikov. Letos bodo nagrajene pobude, ki podpirajo individualno ali kolektivno duševno dobro počutje v Evropi.
Seminar za novinarje iz držav članic, ki se bodo vključili v razprave o stanju demokracije v EU in o prihajajočih evropskih volitvah ter neposredno izkusili delovanje Odbora v praksi.
Pridružite se nam in naj vas navdihnejo naše delavnice pod vodstvom strokovnjakov in politične razprave na visoki ravni. Naj se sliši vaš glas o glavnih temah za nov zakonodajni cikel, zato se povežite z združenji civilne družbe in nosilci sprememb iz vse Evrope!
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podaja vizijo skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2027, ki bi omogočila odpornost in trajnost evropskega kmetijstva. Na zaprosilo belgijskega predsedstva Sveta EU je EESO pripravil mnenje, ki ga je sprejel januarja in v katerem je poudaril potrebo po stabilnem in dolgoročnem političnem okviru, ki bo podpiral trajnostno proizvodnjo hrane, odprto strateško avtonomijo in razvoj podeželja.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podaja vizijo skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2027, ki bi omogočila odpornost in trajnost evropskega kmetijstva. Na zaprosilo belgijskega predsedstva Sveta EU je EESO pripravil mnenje, ki ga je sprejel januarja in v katerem je poudaril potrebo po stabilnem in dolgoročnem političnem okviru, ki bo podpiral trajnostno proizvodnjo hrane, odprto strateško avtonomijo in razvoj podeželja.
Ob dejstvu, da je 94,8 % kmetij v EU v družinski lasti, se sektor sooča z izzivi, kot so nižji dohodki, vse manjše število kmetij, težave pri generacijski pomladitvi in znatni odlivi delovne sile. EESO poziva, naj bo kljub zmanjšanju proračunskih sredstev (manj kot 25 % v letu 2021) financiranje SKP sorazmerno z njenimi cilji na področju trajnosti. Priporoča tudi prehod z osnovne dohodkovne podpore na finančne spodbude za okoljske in socialne storitve, kar bi malim družinskim kmetijam nudilo prožnost v prehodnem obdobju.
Na potrebo po reformi SKP kažejo tudi pomisleki v zvezi s poštenimi življenjskimi standardi za kmete v EU, katerih položaj poslabšujejo inflacija, nestanovitnost energetskega trga in podnebne spremembe. EESO želi, da bi se ti izzivi obravnavali v okviru SKP po letu 2027, ki bi se morala osredotočiti na dostojne delovne pogoje, spodbujanje bolj zdrave prehrane, zmanjšanje živilskih odpadkov in urejanje trgov s hrano. Za blaženje učinka višanj cen energije in motenj v oskrbi predlaga proticiklične komponente in podporo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Kot ukrepe za boj proti skrajnim podnebnim razmeram in za krepitev vloge kmetov predlaga sistem jamstva javno-zasebnega partnerstva ter naložbe v inovacije in digitalne tehnologije.
Pred volitvami v Evropski parlament leta 2024 EESO poudarja, da je treba SKP oblikovati tako, da bo ustrezala spreminjajočim se družbenim in kmetijskim potrebam. Poudarja pomen vključevanja deležnikov, prožnosti za države članice in racionaliziranih upravnih postopkov pri oblikovanju in prilagajanju strateških načrtov. EESO si želi takšno SKP, ki bo vzpostavila ravnovesje med prehransko varnostjo, varstvom okolja in spodbujanjem blaginje evropskih kmetov pri soočanju s svetovnimi izzivi. (ks)
Pripravila skupina organizacij civilne družbe v EESO
Evropska civilna družba je 24. januarja poslala odprto pismo predsednicama Evropske komisije in Evropskega parlamenta ter belgijskemu predsedstvu Sveta Evropske unije. Podpisniki pisma pozivajo vse tri glavne institucije Evropske unije, ki sodelujejo pri odločanju na ravni EU, naj sprejmejo konkretne ukrepe za odprt, pregleden in reden dialog z organizacijami civilne družbe na vseh področjih politike, kot določa člen 11 Pogodbe o Evropski uniji.
Pripravila skupina organizacij civilne družbe v EESO
Evropska civilna družba je 24. januarja poslala odprto pismo predsednicama Evropske komisije in Evropskega parlamenta ter belgijskemu predsedstvu Sveta Evropske unije. Podpisniki pisma pozivajo vse tri glavne institucije Evropske unije, ki sodelujejo pri odločanju na ravni EU, naj sprejmejo konkretne ukrepe za odprt, pregleden in reden dialog z organizacijami civilne družbe na vseh področjih politike, kot določa člen 11 Pogodbe o Evropski uniji.
Pobuda za odprto pismo je prišla iz skupine organizacij civilne družbe v EESO in organizacije Civil Society Europe ter vsebuje konkretne predloge za izvajanje. Pismo je podprlo 156 podpisnikov iz 26 držav članic, med katerimi je 39 evropskih mrež, 85 nacionalnih organizacij ter 60 članov skupine organizacij civilne družbe v EESO.
Civilni dialog je v institucijah EU kljub zakonskim določbam še vedno nereden in nestrukturiran. Zato podpisniki odprtega pisma za civilni dialog v EU (#EUCivilDialogueNow) pozivajo institucije EU, naj:
začnejo oblikovati medinstitucionalni sporazum o civilnem dialogu,
znotraj vsake institucije vzpostavijo vodstvena mesta za odnose s civilno družbo ter
spodbujajo in podpirajo tesnejše sodelovanje med civilnimi in socialnimi akterji.
Pri tem naj izhajajo iz priporočil Konference o prihodnosti Evrope. Kot prvi korak podpisniki Evropski komisiji predlagajo, naj pripravi sporočilo o krepitvi civilnega dialoga na ravni EU.
Poziv Evropskega ekonomsko-socialnega odbora k oblikovanju modrega dogovora EU pridobiva podporo oblikovalcev politik in civilne družbe. Vse bolj se namreč zavedamo, kako nujno je rešiti vprašanje pomanjkanja vode, in da lahko modri dogovor prinese celovito rešitev.
Poziv Evropskega ekonomsko-socialnega odbora k oblikovanju modrega dogovora EU pridobiva podporo oblikovalcev politik in civilne družbe. Vse bolj se namreč zavedamo, kako nujno je rešiti vprašanje pomanjkanja vode, in da lahko modri dogovor prinese celovito rešitev.
Na nedavnem dogodku v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru (EESO) so se zbrali ključni deležniki, da bi razpravljali o modrem dogovoru in o tem, kako bi lahko prispeval k preoblikovanju praks gospodarjenja z vodo po vsej Evropi, s poudarkom na povodjih.
„Soočamo se z vodno krizo neslutenih razsežnosti,“ je dejal predsednik Oliver Röpke. V zvezi z bližajočimi se evropskimi volitvami v juniju je opozoril, da je voda tema, ki zadeva vse državljane. „Kako bodo nosilci odločanja v EU rešili vprašanje vode in izzive, ki so pred nami? Čas je, da si zastavimo ta vprašanja.“
Poslanka Evropskega parlamenta Pernille Weiss je ponovila poziv k celoviti rešitvi in se zavzela za ustanovitev posebnega sklada za preoblikovanje vodnega gospodarstva, ki bi podpiral podjetja in skupnosti pri prehodu na trajnostno gospodarjenje z vodo. Posebni poročevalec Združenih narodov Pedro Arrojo-Agudo je poudaril, da pomanjkanje vode in podnebne spremembe ne poznajo meja, in pozval EU, naj prevzame vodilno vlogo pri iskanju globalne rešitve za vodno krizo.
Na poziv EESO k sprejetju modrega dogovora EU so se pozitivno odzvali številni deležniki, vključno s francoskim podjetjem javnega interesa Compagnie Nationale du Rhône (CNR), ki upravlja reko Rhône. Direktor CNR za vodne vire Eric Divet je predstavil uspešne rezultate podjetja na področju trajnostnega gospodarjenja z vodo, vključno s prizadevanji za obnovo mokrišč, izboljšanje biotske raznovrstnosti rek in prilagajanje podnebnim spremembam.
Evropska komisija naj bi v prihodnjih mesecih predstavila svojo pobudo za odpornost v zvezi z vodo. EESO je pripravljen sodelovati z institucijami EU in deležniki, da bi njegovi predlogi za modri dogovor EU postali del prednostnih nalog naslednje Evropske komisije. (gb)
Partnerske dogodke bo mogoče prijaviti med 4. in 17. marcem, potekali pa bodo med 29. majem in 1. septembrom.
Zeleni teden EU vsako leto spremlja več sto partnerskih dogodkov po vsej Evropi in zunaj nje, ki jih organizirajo različne institucije, nevladne organizacije, predstavniki podjetij, univerze, šole, lokalne, regionalne in nacionalne uprave ter številni drugi.
Tema partnerskih dogodkov leta 2024 bo odpornost v zvezi z vodo. Njihov namen je spodbuditi vseevropski pogovor o sedanjosti in prihodnosti vode v EU, poudarek pa bo na ozaveščanju in promociji pozitivnih skupnih rešitev.
Mogoči so raznovrstni dogodki, od delavnic in javnih razprav do razstav in dogodkov za ozaveščanje, namenjenih družinam. Dejavnosti lahko potekajo na lokalni, regionalni, nacionalni ali evropski ravni. Več informacij in časovni okvir lahko najdete tukaj.
Ker je modri dogovor EU ena od vodilnih pobud EESO, bi bil izbor te teme za partnerske dogodke dobra priložnost za obveščanje o predlogih, ki so bili predstavljeni oktobra 2023 v izjavi o modrem dogovoru EU. Ta poziva k novi in ambiciozni strategiji za vodo za Evropo, ki bi bila primerljiva z evropskim zelenim dogovorom. (gb)
Evropa zaostaja na področju konkurenčnosti, zato mora nujno odpraviti pomanjkljivosti svojega enotnega trga, vendar na način, ki bo koristil tako podjetjem kot Evropejcem.
Evropa zaostaja na področju konkurenčnosti, zato mora nujno odpraviti pomanjkljivosti svojega enotnega trga, vendar na način, ki bo koristil tako podjetjem kot Evropejcem.
EESO je na januarskem plenarnem zasedanju razpravljal o evropski konkurenčnosti in prihodnosti notranjega trga. V središču razprave je bilo mnenje EESO, za katerega je zaprosilo belgijsko predsedstvo EU, ki se je zavezalo, da se bo v šestih mesecih predsedovanja osredotočilo na konkurenčnost in enotni trg. Mnenje bo prispevalo tudi k oblikovanju poročila Enrica Lette na visoki ravni o prihodnosti enotnega trga, ki bo marca predloženo Evropskemu svetu.
EESO v mnenju poudarja, da se mora notranji trg spoprijeti z izzivi v svetu, ki je zelo drugačen od tistega v devetdesetih letih 20. stoletja, ko je bil trg ustvarjen. EU se sooča s številnimi pritiski: ohranjati enake konkurenčne pogoje, hkrati pa subvencionirati lastno industrijo, da bo pomagala financirati zeleni prehod, zadrževati delovna mesta v Evropi, hkrati pa ohranjati konkurenčnost podjetij v EU, ter zagotavljati surovine, hkrati pa spoštovati delovne in okoljske standarde.
Poročevalka Sandra Parthie je povedala: „S pomočjo enotnega trga je EU postala eden najmočnejših trgovinskih blokov na svetu, a ta močni položaj zdaj izgublja. V našem mnenju predlagamo osredotočenost na evropsko industrijsko politiko, ki ni le vsota 27 nacionalnih industrijskih politik, temveč resnično evropski pogled na naš industrijski potencial.“
V razpravi je sodeloval Markus Beyrer, generalni direktor Business Europe, ki je dejal: „Imamo težave s konkurenčnostjo. Zaostajamo za svetovnimi tekmeci, enotni trg pa je eno od orodij, s katerimi lahko to popravimo. Naš cilj je ustvariti manevrski prostor, da bomo lahko ohranili evropski model, kot ga poznamo, vključno z njegovimi socialnimi vidiki.“
Ludovic Voet, zvezni sekretar Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), je poudaril, da je evropska socialna pogodba osnova enotnega trga in da jo je treba okrepiti, pri tem pa pojasnil: „V našem konkurenčnem sistemu morajo podjetja plačevati pravične plače, zagotavljati dobra delovna mesta in ne smejo škoditi okolju. Evropa mora ohraniti zagon za pravičen zeleni prehod.“
V mnenju EESO je med drugim predlog za imenovanje komisarja za storitve splošnega pomena v prihodnji sestavi Komisije, ki bi oblikoval petletni načrt za razvoj varnih, kakovostnih in trajnostnih storitev splošnega gospodarskega pomena. Predstavljajo namreč 25 % BDP EU in 20 % vseh zaposlitev ter zajemajo ključne sektorje, kot so promet, energetika, komunikacije ter dostop do vode in sanitarne oskrbe, zelo pomembne pa so tudi v zdravstvu in sociali. (dm)
