Študija o stroških podnebnih sprememb za gospodinjstva in družine v EU je pomagala osvetliti, kako stroški, povezani s prilagoditvenimi ukrepi, politikami za blažitev podnebnih sprememb in učinki podnebnih sprememb, vplivajo na gospodinjstva v EU, odvisno od tega, v kateri regiji prebivajo, in njihove socialno-ekonomske značilnosti. V njej se ugotavlja, da o tem ni veliko napisanega in da ni celovite ocene stroškov podnebnih sprememb za gospodinjstva v EU.
Študija o stroških podnebnih sprememb za gospodinjstva in družine v EU je pomagala osvetliti, kako stroški, povezani s prilagoditvenimi ukrepi, politikami za blažitev podnebnih sprememb in učinki podnebnih sprememb, vplivajo na gospodinjstva v EU, odvisno od tega, v kateri regiji prebivajo, in njihove socialno-ekonomske značilnosti. V njej se ugotavlja, da o tem ni veliko napisanega in da ni celovite ocene stroškov podnebnih sprememb za gospodinjstva v EU.
V študiji je predlagana tudi nova metodologija in rezultati, ki združujejo informacije Eurostata o dohodkih in izdatkih gospodinjstev, nevarnosti, povezane s podnebjem, in orodja za modeliranje. Ugotovljeno je, da so izguba dohodka gospodinjstev in izdatki, ki so posledica podnebnih sprememb, neposredna posledica učinkov podnebnih sprememb ali potreb po prilagajanju nanje.
Podnebne spremembe bodo leta 2050 različno vplivale na različne regije in socialno-ekonomske skupine EU. Po zmernem podnebnem scenariju se bodo verjetno povečali izdatki gospodinjstev za zdravstveno varstvo v severnih in južnih delih EU, izdatki za hrano na vzhodnih, zahodnih in južnih območjih, izdatki za električno energijo v vseh regijah in izdatki za zavarovanje zlasti na severu. To povečanje bo močno obremenilo revnejša gospodinjstva, ki bodo manj zmožna diverzificirati potrošnjo in bodo imela omejeno zmožnost prilagajanja. Hkrati se bodo na jugu EU zmanjšali dohodki od dela, v vseh regijah pa se bo zmanjšal splošen dohodek.
Negativne in regresivne učinke (ki bodo bolj prizadeli revnejša gospodinjstva kot bogatejša) bo moč čutiti pri številnih izdatkih za blago/storitve in virih dohodka, zlasti na jugu EU (izdatki za zdravstvo, električno energijo in zavarovanje ter skupni dohodek od dela), v manjši meri pa tudi v vzhodnih (izdatki za hrano) in severnih regijah (izdatki za električno energijo in zavarovanje). Zaradi podnebnih sprememb se bo po vsej EU verjetno povečalo število ljudi, ki jim grozi revščina. S scenariji blaženja podnebnih sprememb, ki spodbujajo hitrejšo rast plač nizkokvalificirane delovne sile v primerjavi z visokokvalificirano delovno silo, se bo ta pojav verjetno zmanjšal.
Glavni priporočili oblikovalcem politik sta: dajanje prednosti regijam (kot so tiste na jugu EU), ki se hkrati soočajo z negativnimi posledicami za gospodinjstva in regresijo, ter okrepitev ukrepov dohodkovne podpore in njihova prilagoditev najbolj ranljivim skupinam prebivalstva v teh regijah. Poleg tega večsektorska narava stroškov podnebnih sprememb zahteva horizontalno povezovanje politik, da bi bilo njihovo oblikovanje učinkovitejše.
Študijo, ki jo je izvedel CMCC na prošnjo skupine organizacij civilne družbe v EESO, in njen povzetek je mogoče prenesti s spletišča EESO.
Član EESO Stoyan Tchoukanov je v rubriki „Vprašanje za...“ odgovoril na vprašanje v zvezi z mnenjem, ki ga je pripravil in naj bi bilo sprejeto na januarskem plenarnem zasedanju. Vprašanje EESO: „Ste poročevalec za mnenje Spodbujanje lastne in trajnostne proizvodnje hrane: strategije za skupno kmetijsko politiko po letu 2027. Kaj Odbor predlaga v svojem mnenju, zlasti o SKP in trajnostni proizvodnji hrane po letu 2027?“
Član EESO Stoyan Tchoukanov je v rubriki „Vprašanje za...“ odgovoril na vprašanje v zvezi z mnenjem, ki ga je pripravil in naj bi bilo sprejeto na januarskem plenarnem zasedanju.
Vprašanje EESO: „Ste poročevalec za mnenje Spodbujanje lastne in trajnostne proizvodnje hrane: strategije za skupno kmetijsko politiko po letu 2027. Kaj Odbor predlaga v svojem mnenju, zlasti o SKP in trajnostni proizvodnji hrane po letu 2027?“
EU je vedno močno spodbujala gospodarsko povezovanje s preostalim svetom. S pomočjo te strategije je Evropa v svetu, kjer vlada mir in ga urejajo pravila, postala ena najpomembnejših svetovnih trgovinskih sil in ena najuspešnejših regij.
EU je vedno močno spodbujala gospodarsko povezovanje s preostalim svetom. S pomočjo te strategije je Evropa v svetu, kjer vlada mir in ga urejajo pravila, postala ena najpomembnejših svetovnih trgovinskih sil in ena najuspešnejših regij.
Pandemija COVID-19 in ruska invazija na Ukrajino, ki ji je sledila, sta bistveno spremenili dinamiko odprtosti in gospodarskega povezovanja ter napovedali dolgotrajen boj za ohranitev blaginje EU. Ti nepredvidljivi dogodki so pokazali, kako pomembno je, da EU postane odpornejša in sposobna učinkovito zaščititi svoje strateške interese.
EU stoji pred izzivi, ki bi lahko pomenili odmik od multilateralnega, na pravilih temelječega trgovinskega sistema, ki je bil značilen za obdobje po drugi svetovni vojni. Ne more si privoščiti, da bi bila nejasna glede tega, kaj pomeni strateška avtonomija.
Študija, ki jo je izvedel Center za evropske politične študije (CEPS), preučuje ta zapletena vprašanja, preiskuje ranljivosti Evrope in oblikuje številna priporočila o tem, kako zagotoviti strateško avtonomijo. Študijo je na zahtevo skupine delodajalcev naročil EESO, pripravil pa jo je CEPS.
Letno poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) o napredku za leto 2023 ni bilo posebej spodbudno, saj ugotavlja, da EU do leta 2030 morda ne bo dosegla večine ciljev. Zlasti slabi so obeti glede odtisa potrošnje, ravni porabe energije, krožne proizvodnje in ekološkega kmetovanja, pa tudi na preostalih področjih – od biotske raznovrstnosti do blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje – razmere niso nič boljše.
Letno poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) o napredku za leto 2023 ni bilo posebej spodbudno, saj ugotavlja, da EU do leta 2030 morda ne bo dosegla večine ciljev. Zlasti slabi so obeti glede odtisa potrošnje, ravni porabe energije, krožne proizvodnje in ekološkega kmetovanja, pa tudi na preostalih področjih – od biotske raznovrstnosti do blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje – razmere niso nič boljše.
Ta mračna slika nam ne sme vzeti volje, temveč nas mora motivirati: potrebno je ukrepanje. Zdaj ni čas za napovedovanje dobrih namer (v preteklosti jih je bilo veliko, pa nas niso pripeljale daleč) ali za vrnitev k varčevalnim ukrepom. Načela pravičnega prehoda z gospodarsko, socialno in okoljsko trajnostjostjo je treba upoštevati v vseh politikah EU. Kot je EESO pozval v svojem najnovejšem mnenju, to pomeni tudi sprejetje direktive o pravičnem prehodu na ravni EU v svetu dela, saj bomo le ob sodelovanju vseh uspeli opraviti velikansko nalogo, ki je pred nami. Če se stroški prevalijo na ramena najbolj ranljivih, kot se to pogosto zgodi, bo rasel skrajni desni populizem. Tedaj, ko niti njegovi pripadniki ne bodo mogli več zanikati katastrofalnih posledic podnebnih sprememb, pa bo prepozno.
V EU vsako noč skoraj 900 000 brezdomcev preživi na ulici ali v zavetišču za brezdomce. Število brezdomcev se je v zadnjih 15 letih več kot podvojilo, zato EESO poziva države članice in EU k ukrepanju.
V EU vsako noč skoraj 900 000 brezdomcev preživi na ulici ali v zavetišču za brezdomce. Število brezdomcev se je v zadnjih 15 letih več kot podvojilo, zato EESO poziva države članice in EU k ukrepanju.
EESO poziva k celoviti strategiji EU za odpravljanje brezdomstva in k hitremu sprejetju učinkovitih nacionalnih politik za brezdomstvo, da bi do leta 2030 znatno zmanjšali brezdomstvo, ki je ena od najhujših oblik socialne izključenosti.
„Pozivamo k strategiji EU za odpravljanje brezdomstva, ki bo v celoti vključevala evropsko platformo za boj proti brezdomstvu in omogočila upoštevanje nacionalnih politik na tem področju v evropskem semestru,“ je povedala Maria del Carmen Barrera Chamorro, poročevalka za mnenje EESO Okvir EU za nacionalne strategije za odpravljanje brezdomstva.
Strategija mora temeljiti na priporočilu Sveta, zato EESO poziva belgijsko predsedstvo EU, naj ga začne pripravljati. EESO poleg tega poziva Evropsko komisijo, naj čim prej pripravi predlog novega večletnega delovnega programa, ki bi zajemal njen celoten prihodnji mandat.
„EESO želi, da ta tema ostane prednostna naloga socialne politike EU pred evropskimi volitvami in po njih. Potreben je strateški premik od obvladovanja brezdomstva do njegove dejanske odprave do leta 2030,“ je povedal Ákos Topolánszky, soporočevalec za mnenje.
EESO priporoča, da se aktivno spodbuja načelo „najprej stanovanje“ kot rešitev za dolgotrajno brezdomstvo. V skladu s tem načelom stanovanje ni le prebivališče, temveč omogoča tudi ponovno vključevanje. S tem se brezdomcem zagotovi dolgoročna nastanitev, ne da bi se to pogojevalo s sprejemanjem podpore in dokazovanjem osebnega razvoja.
Pristop, ki temelji na zagotavljanju stanovanj, je podprla že lizbonska deklaracija, ki jo je leta 2021 popisalo 27 držav članic, evropske institucije in več evropskih nevladnih organizacij. Deklaracija je politična podlaga za platformo za boj proti brezdomstvu. Podpisnice so se z njo zavezale, da bodo sodelovale na področju brezdomstva na ravni EU in si prizadevale za njegovo odpravo do leta 2030. EESO v mnenju ugotavlja, da kljub političnim prizadevanjem niti na evropski niti na nacionalni ravni ni storjeno dovolj za odpravo brezdomstva.
Finska je edina država, ki je v zadnjih dvajsetih letih uspela nenehno zmanjševati število brezdomcev. (ll)
Ste poročevalec za mnenje Spodbujanje lastne in trajnostne proizvodnje hrane: strategije za skupno kmetijsko politiko po letu 2027. Kaj v svojem mnenju predlaga Odbor, zlasti v zvezi s skupno kmetijsko politiko po letu 2027 in trajnostno proizvodnjo hrane?
Ste poročevalec za mnenje Spodbujanje lastne in trajnostne proizvodnje hrane: strategije za skupno kmetijsko politiko po letu 2027. Kaj v svojem mnenju predlaga Odbor, zlasti v zvezi s skupno kmetijsko politiko po letu 2027 in trajnostno proizvodnjo hrane?
Stoyan Tchoukanov: SKP Evropski uniji omogoča, da svoje naraščajoče prebivalstvo zanesljivo oskrbuje s hrano visoke kakovosti, ki se še izboljšuje, hkrati pa ohranja model družinskega kmetovanja. V preteklih 65 letih se je politika razvila, vendar je še vedno veliko kritik glede treh razsežnosti vzdržnosti nove različice, ki je začela veljati leta 2021.
Pri soočanju z novimi izzivi potrebujemo zdaj bolj kot kdaj koli prej stabilen dolgoročni politični okvir, ki bo usmerjen v trajnostno proizvodnjo hrane in odprto strateško avtonomijo Evropske unije. To bi moralo biti tesno povezano z zaščito raznolikosti vrst kmetovanja v EU ter odzivanjem na družbene in ekološke potrebe („javni denar za javne dobrine“) ob hkratnem zagotavljanju razvoja podeželja.
Okoljskih in podnebnih politik ne smemo obravnavati kot bremena pri okrevanju po sedanji krizi, temveč kot del dolgoročnih rešitev in usmeritev za prihodnje odločanje. Z najnovejšo reformo se je okrepilo načelo, da je treba v zameno za vsak podprti hektar družbi zagotoviti okoljske storitve.
Vendar enotno financiranje na hektar ne odraža ekološke stvarnosti niti ni pravična podpora s socialnega vidika. Menimo, da bi bilo treba v naslednji SKP to še okrepiti ter stopnjevati okoljske in socialne zahteve, za katere pa bosta potrebna ustrezno nagrajevanje in zaščita pred nelojalno konkurenco.
Zato bi bilo treba plačila na podlagi površin spremeniti v spodbude, ki bi zamenjale nadomestila za nudenje koristnih storitev, in sicer z razumnim prehodnim obdobjem, ki bi lahko bilo daljše od enega samega večletnega finančnega okvira.
Male družinske kmetije bi morale imeti možnost, da se odločijo za ohranitev dohodkovne podpore na podlagi plačil na površino in delovnih enot na kmetiji, države članice pa bi lahko ta merila opredelile v svojih strateških načrtih. Da bi ustavili nadaljnje zmanjševanje števila kmetij v EU zaradi pomanjkanja generacijske pomladitve, je treba sprejeti ukrepe za povečanje povprečnih dohodkov od kmetovanja, ukrepe v zvezi z dostopom do zemljišč (z nepovratnimi sredstvi za naložbe, preferenčnimi krediti, nacionalno zakonodajo o prenosu zemljišč), ugodnimi naložbenimi pogoji v okviru drugega stebra (z dodatnimi zasebnimi sredstvi, izpopolnjevanjem (kmetov, kmetijskih delavcev in svetovalcev), opolnomočenjem žensk, dobrimi delovnimi pogoji, izboljšanjem dolgoročnih možnosti za kmete (pokojnine itd.) ter splošno privlačnostjo podeželskih območij.
Skupna kmetijska politika mora prispevati k spodbujanju povpraševanja potrošnikov v EU po bolj zdravi in trajnostni prehrani (ekološki, sezonski, lokalni proizvodi), zmanjšanju količine živilskih odpadkov in ureditvi živilskih trgov, da bi odpravili financializacijo živilskega sektorja, ki povzroča zelo velike špekulacije, saj se ustvarjajo ogromni dobički, medtem ko se Evropejci s težavo spoprijemajo z naraščajočimi cenami hrane. Povišanje cen energije in tveganja motenj v oskrbi z energijo in gnojili so del nove realnosti, zato bi morali v okviru SKP razmisliti o vključitvi proticikličnih komponent in zagotoviti podporne sheme naložbam, namenjene izboljšanju proizvodnje in distribucije obnovljive energije na kmetijski in lokalni ravni na podeželju.
V mnenju predlagamo, naj Komisija kot odgovor na posledice ekstremnih podnebnih razmer razmisli o okrepitvi sistema jamstva javno-zasebnega partnerstva – to je v nekaterih državah članicah prostovoljno – v instrumentih SKP po letu 2027. Glede na volitve v Evropski parlament leta 2024 in prihodnjo širitev EU EESO to mnenje razume kot priložnost, da predstavi nekatere pomisleke, smernice in predloge organizirane civilne družbe o prihodnji obliki in usmeritvi SKP po letu 2027, usmerjene v doseganje avtonomne in trajnostne proizvodnje hrane v okviru bolj celostne in celovite prehranske politike. K predlogu Komisije za naslednjo SKP želi prispevati tako, da poudari potrebe organizacij civilne družbe in pričakovanja družbe.
EESO poziva, naj se področje uporabe predloga Komisije o evropski kartici ugodnosti za invalide razširi na daljše bivanje zaradi dela ali študija, da bi zagotovili prosto gibanje invalidov v EU.
EESO poziva, naj se področje uporabe predloga Komisije o evropski kartici ugodnosti za invalide razširi na daljše bivanje zaradi dela ali študija, da bi zagotovili prosto gibanje invalidov v EU.
EESO pozdravlja predlog Komisije za evropsko kartico ugodnosti za invalide in evropsko parkirno karto kot prvi korak, da se invalidom omogoči prosto gibanje po EU.
„Predlagani kartici bosta vplivali na več kot 80 milijonov invalidov v Evropi,“ je dejal Ioannis Vardakastanis, glavni poročevalec za mnenje EESO o evropski kartici ugodnosti za invalide in evropski parkirni karti, ki je bilo predstavljeno na plenarnem zasedanju EESO 14. decembra. „To je zelo pomemben korak k odpravi resnih ovir in zagotavljanju, da lahko invalidi, tako evropski državljani kot državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, uživajo temeljno načelo, na katerem temelji Unija, tj. svobodno gibanje. V prihodnosti bodo iz tega izhajale še druge politike.“
EESO je opozoril, da predlog ne odpravlja nekaterih najpomembnejših ovir za prosto gibanje invalidov v Evropi, in sicer neprenosljivosti prejemkov, povezanih z invalidnostjo, kadar se invalid preseli v drugo državo EU zaradi dela ali študija. EESO je v mnenju na lastno pobudo pozval k razširitvi področja uporabe predloga, da bi se lahko kartici ugodnosti začasno uporabljali za nadaljnji dostop do prejemkov, povezanih z javnimi socialnimi politikami ali nacionalnimi sistemi socialne varnosti, kadar se invalid preseli.
Temu namreč trenutno ni tako. Ko se oseba preseli iz ene države članice v drugo, ob prehodu meje izgubi pravico do vseh prejemkov, povezanih z invalidnostjo, dokler se invalidnost v novi državi članici ponovno ne oceni.
Ta postopek lahko traja več kot leto dni, v prehodnem obdobju pa status invalidnosti ni priznan in invalid ne prejema nobene podpore. „Pozivamo, da se področje uporabe razširi, da v tem obdobju v novi državi ne bo pravne praznine in vrzeli. To bo invalidom omogočilo dostojno življenje že od samega začetka,“ je dejal g. Vardakastanis. (ll)
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na plenarnem zasedanju sprejel mnenje, v katerem predlaga strategijo za reševanje socialno-ekonomskih izzivov, s katerimi se soočajo otoki, gorske regije in redko poseljena območja v EU. EESO poziva k ukrepom EU v okviru kohezijske politike in poudarja potrebo po prilagojenih strategijah, zanesljivih podatkih in posebnih mehanizmih za trajnostno rast.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na plenarnem zasedanju sprejel mnenje, v katerem predlaga strategijo za reševanje socialno-ekonomskih izzivov, s katerimi se soočajo otoki, gorske regije in redko poseljena območja v EU. EESO poziva k ukrepom EU v okviru kohezijske politike in poudarja potrebo po prilagojenih strategijah, zanesljivih podatkih in posebnih mehanizmih za trajnostno rast.
Oddaljene regije EU – otoki ter gorska in redko poseljena območja – se spopadajo z gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi izzivi, ki ovirajo njihov razvoj. Odročni otoki se zaradi oddaljenosti soočajo z visokimi stroški, podnebne spremembe predstavljajo tveganje za gorska območja, upadanje prebivalstva na redko poseljenih območjih pa zahteva inovativne strategije rasti. Poročevalec EESO Ioannis Vardakastanis poudarja potrebo po prilagojenih pristopih, pri čemer je treba upoštevati posebne značilnosti posamezne regije. Odbor se v svojem mnenju zavzema za usklajeno delovanje EU in poudarja pomen regionalne solidarnosti, da bi preprečili marginalizacijo. Predlaga uporabo močne pravne podlage kohezijske politike EU ter po vzoru uspešnih strategij za mestna in podeželska območja priporoča posebna sredstva in pakte, med drugim pakt za otoke ali pakt za gorska območja, da bi obravnavali njihove specifične izzive. Pri tem je treba upoštevati gospodarske, socialne in okoljske vidike. Poleg tega so potrebni različni ukrepi, od zmanjšanja operativnih stroškov do spodbujanja ustvarjanja delovnih mest in ohranjanja lokalne kulture. Za informirano sprejemanje odločitev so potrebni točni podatki in krepitev zmogljivosti, pri čemer je treba spodbujati aktiven dialog med deležniki na evropski, nacionalni in lokalni ravni, da bodo politike odražale posebne značilnosti teh regij v EU. (tk)
