Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Evropska komisija sta 23. februarja organizirala vodilni dogodek evropskega leta spretnosti, na katerem je sodelovalo več kot 400 mladih iz vseh držav članic EU, ki so se osredotočili na znanja in spretnosti, potrebne za sedanja in prihodnja delovna mesta.

Na dogodku Spoznajte zagovornike odličnosti se je prestavilo 35 mladih prvakov nedavnih tekmovanj EU WorldSkills in EuroSkills ter Abylimpics (olimpijske igre znanj in spretnosti za invalide), na katerih so se tekmovalci pomerili v več kot 20 različnih disciplinah, kot so mobilna robotika, IKT, mehanika, grafično oblikovanje, avtomobilska tehnologija in gradbeništvo.

Prvaki so predstavili navdihujoče zgodbe o svojih učnih in poklicnih poteh. Mladi so lahko med posebnimi predstavitvami na področjih, kot so cvetličarstvo, barvanje avtomobilov, robotika in virtualna resničnost, opazovali tradicionalne in nove spretnosti ter se jih učili o njih. Potekali so tudi pogovori o povezovanju robotskega sistema, robotu za odstranjevanje min v Ukrajini in računalniško podprtem oblikovanju v strojništvu.

Namen je bil promovirati koristi in priložnosti, ki jih ponujata poklicno izobraževanje in usposabljanje, zlasti za zeleni in digitalni prehod ter prihodnji svet dela. Poklicno izobraževanje in usposabljanje sta pomembna tudi v sedanjih razmerah pomanjkanja delovne sile in znanj ter neskladij med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih v EU. Več kot tri četrtine podjetij v EU namreč poroča o težavah pri iskanju delavcev s potrebnimi znanji in spretnostmi.

Predsednik EESO Oliver Röpke je dejal: „Znanja in spretnosti so ključna za opolnomočenje mladih in njihov uspeh v zasebnem in poklicnem življenju. V digitalnem in zelenem prehodu nam dajejo moč ne le za prilagajanje, temveč tudi za ustvarjanje novih delovnih mest v prihodnosti.“

Komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit pa je dejal: „Poklicno usposabljanje ponuja mnogo priložnosti na današnjem trgu dela. Prepričan sem, da lahko pomaga odpraviti neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih in pomanjkanje delovne sile, ki zavirajo evropsko industrijo.“

Dogodek je pokazal, da je poklicno izobraževanje in usposabljanje odlična izbira, saj mladim in tudi odraslim, ki želijo zamenjati zaposlitev ali preprosto nadgraditi svoj obstoječi nabor znanj in spretnosti, ponuja dobre poklicne možnosti in hitrejšo zaposlitev. Vendar je za številne bodoče študente pogosto še vedno druga izbira. Leta 2021 je bila le nekaj več kot polovica vseh srednješolcev v EU vključena v programe s poklicno usmeritvijo.

Leta 2022 je skoraj 80 % novih maturantov poklicnega izobraževanja in usposabljanja dobilo zaposlitev, EU pa si prizadeva doseči cilj 82 % do leta 2025. (ll)

Želite spremeniti izobraževalni sistem? Imate problem s kontaminiranimi živili? Bi radi, da se tovorni promet preusmeri s ceste na železnico? Ali pa se srečujete s težavami pri registraciji vašega podjetja prek meja? Državljani EU imajo številne pravice, soočajo pa se tudi s težkimi odločitvami in morajo pri tem vedeti, kako in na katerih področjih lahko kaj dosežejo.

Odgovore boste našli v našem priljubljenem evropskem potnem listu za evropsko demokracijo, ki je bil pravkar posodobljen! Vsebuje dejstva, informacije in navodila o vseh vidikih sodobne evropske demokracije, vključno s pregledom instrumentov za udeležbo in podrobnim priročnikom o evropski državljanski pobudi.

Nova različica je že na voljo v več jezikih, v naslednjih nekaj tednih pa jih bomo dodali še več. (cw)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 15. februarja uradno začel pobudo, s katero je k sodelovanju povabil predstavnike civilne družbe iz držav kandidatk za članstvo v EU. V izbranem naboru strokovnjakov civilne družbe, ki bodo sodelovali pri delu Odbora, je 131 članov iz držav kandidatk. EESO je tako postal prva institucija, ki odpira svoja vrata državam kandidatkam za članstvo v EU.

Pobuda je politična prednostna naloga predsednika EESO Oliverja Röpkeja. Določa nove standarde za vključevanje držav kandidatk v dejavnosti EU ter omogoča njihovo postopno in konkretno vključevanje v EU.

Začetek pobude je bil obeležen na plenarnem zasedanju EESO, na katerem so jo toplo pozdravili podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová, predsednik črnogorske vlade Milojko Spajić in predsednik albanske vlade Edi Rama. Po spletu so se jim pridružili predstavniki civilne družbe iz devetih držav kandidatk za članstvo v EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, Gruzija, Moldavija, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija, Turčija in Ukrajina) ter drugi člani iz držav kandidatk, ki so tako prvič sodelovali v razpravi na plenarnem zasedanju EESO.

Ob tem prelomnem dogodku je predsednik Röpke poudaril: „Držav kandidatk ne smemo več puščati v čakalnici, zato se je EESO odločil, da jim odpre vrata in v svoje delo vključi njihove predstavnike, tj. člane iz držav kandidatk.“

Premier Spajić je dejal: „Zelo cenimo ta vidik postopnega vključevanja. Tega ne vidimo kot nadomestek za članstvo, temveč kot priprave tako držav Zahodnega Balkana (v skladu z regatnim pristopom, ki temelji na dosežkih) kot EU na povezovanje.“

Premier Rama je povedal: „Trdno sem prepričan, da bi moralo tovrstno sodelovanje potekati tudi v Evropskem parlamentu, v Evropski komisiji in v Evropskem svetu. To je edini način za pomiritev vseh duhov in svež konkretni zagon.“

Podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Věra Jourová je dejala: „Širitev je naš skupni interes, za Unijo pa ostaja tudi geostrateška naložba. Zato podpiramo začetek današnje pobude in vseh drugih, ki bodo našim partnerskim državam pomagale v prizadevanjih za reforme, ki bodo vodile v uspešnejša gospodarstva in močnejšo demokracijo.“

Celoten seznam članov iz držav kandidatk , ki so bili izbrani za sodelovanje, je na voljo tukaj. (at)

Pripravila skupina organizacij civilne družbe v EESO

Skupina organizacij civilne družbe v EESO bo 25. marca, od 14.30 do 18.00, v Bruslju organizirala konferenco, katere namen bo preučiti, kako si lahko EU kot celota in posamezne države članice prizadevajo za učinkovit trajnostni civilni dialog in participativno demokracijo.

Med povabljenimi govorniki bosta:

• Pedro Silva Pereira, podpredsednik Evropskega parlamenta, ki nadomešča predsednico Roberto Metsola pri stikih z organizacijami civilne družbe, ki zastopajo državljane;
• njegova ekscelenca Willem van de Voorde, belgijski veleposlanik in stalni predstavnik Belgije pri EU.

Na konferenci bosta predstavljeni naslednji nedavni pobudi:

• mnenje EESO Krepitev civilnega dialoga in participativne demokracije v EU: pot naprej (SOC/782), ki je bilo pripravljeno na zaprosilo belgijskega predsedstva Sveta EU in sprejeto na plenarnem zasedanju EESO 15. februarja;
• odprto pismo, ki ga je podprlo 156 podpisnikov iz 26 držav članic EU, pripravila pa sta ga skupina organizacij civilne družbe in Civil Society Europe. V pismu so glavne institucije EU pozvane, naj sprejmejo konkretne ukrepe za izvajanje odprtega, preglednega in rednega dialoga z organizacijami civilne družbe na vseh področjih politike.

Konference se bodo udeležili tako institucionalni deležniki kot širše občinstvo, da bi razmislili o načinih za izvajanje ukrepov, predlaganih v okviru omenjenih in drugih pobud.

Dogodek bo odprt za javnost. Za aktivno udeležbo na kraju samem ali na daljavo je potrebna predhodna registracija. Na voljo bo spletni prenos dogodka.

Več informacij o osnutku programa, prijavi in spletnem prenosu je na voljo na spletišču dogodka.

Antonello Pezzini, delegat posvetovalne komisije EESO za spremembe v industriji in nekdanji član skupine delodajalcev v EESO

Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je januarja ponovno poudaril, da je za okrepitev naše varnosti treba utrditi notranji trg na področju obrambe. „Začeli smo s strelivom za Ukrajino,“ je dejal. „Zdaj moramo ta pristop razširiti na obsežen program za evropsko obrambno industrijo, s katerim se bo podprla širitev evropske industrijske baze in razvoj infrastrukture, potrebne za zaščito spornih območij.“

EESO je večkrat poudaril, da potrebujemo program za razvoj evropske obrambne industrije, s katerim se bo vzpostavil interoperabilen in povezan skupen obrambni sistem.

Ta cilj je še toliko nujnejši v sedanjih geopolitičnih razmerah, ki nas silijo v okrepitev strateške avtonomije Evrope na področju obrambe in razvoj močne skupne industrijske in tehnološke baze.

Program za razvoj evropske obrambne industrije bi moral biti del skupne strateške vizije za obrambno industrijo, katere cilj je učinkovito povezovanje evropskih proizvajalcev in uporabnikov, ki vključuje vsaj tri države članice.

Vse bolj jasno je, da je potreben strukturirani dialog na evropski ravni, usklajen in v sinergiji z zvezo NATO, ter da je treba oblikovati Svet ministrov za obrambo, ki bi kot forum za posvetovanje in sprejemanje resnično evropskih odločitev prevzel stalno politično vodstvo.

S pravnimi določbami je treba zagotoviti uravnoteženo razmerje med velikimi in majhnimi državami, 20-odstotni delež malih podjetij med udeleženimi podjetji, usposabljanje strokovnjakov in novih poklicnih profilov ter preusposabljanje delavcev, katerih znanja in spretnosti niso več uporabni ali so zastareli.

Zdaj je čas za širši in odločnejši pristop. Potrebujemo obsežen program za evropsko obrambno industrijo, ki bo z razvojem blaga z dvojno rabo okrepil industrijsko bazo v Evropi. Tovrstno blago, ki vključuje programsko opremo in tehnologijo, se lahko uporablja v civilne in vojaške namene. Sem sodi tudi blago, ki se lahko uporablja za zasnovo, razvoj, proizvodnjo ali uporabo kemičnega ali biološkega orožja in njegovih nosilcev.

Celotni članek Antonella Pezzinija lahko preberete v biltenu skupine delodajalcev EESO: https://europa.eu/!yKMPTk.

EESO je v razpravi s podpredsednico Komisije in komisarko za demokracijo in demografijo Dubravko Šuica pozval k oblikovanju strategije o civilnem dialogu kot prvemu koraku h krepitvi vloge civilne družbe in povečanju udeležbe državljanov pri oblikovanju politik EU.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je svoje zahteve podal v mnenju Krepitev civilnega dialoga in participativne demokracije v EU: pot naprej, ki ga je sprejel po razpravi na svojem plenarnem zasedanju 15. februarja.

Poudaril je, da je nujno pospešiti izvajanje člena 11 Pogodbe o EU, v skladu s katerim imajo institucije skupno odgovornost za dejavno vključevanje organizirane civilne družbe v oblikovanje zakonodaje EU.

To je potrebno kot nadaljnje ukrepanje po Konferenci o prihodnosti Evrope, prelomni pobudi in pomembni vaji iz demokracije, ki je vključevala vrsto razprav z državljani o zadevah, ki jih ti neposredno občutijo v vsakodnevnem življenju.

„Strinjamo se, da se mora glas državljanov slišati tudi po volitvah. V institucijah in organih EU moramo vse bolje vključevati civilno družbo v smiseln dialog, ki bo več kot le obveščanje in posvetovanje,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke.

Za oblikovanje preglednejše, bolj vključujoče in demokratične EU sta potrebna večja državljanska udeležba in tesno partnerstvo med institucijami EU in nacionalnimi oblastmi. „Skupaj si moramo prizadevati, da bo EU za ves svet ostala žarek upanja in zgled participativne demokracije,“ je poudarila komisarka Šuica.

Poročevalec za mnenje Pietro Barbieri je dejal:„EESO s tem mnenjem poziva evropske institucije, naj naredijo konkreten korak naprej in sprejmejo strategijo za civilni dialog, ki bo omogočila akcijski načrt in medinstitucionalni sporazum, ki bo vključeval vse ravni EU. Zavezanost EESO je znak nujne potrebe, ki je ni mogoče opustiti ali odložiti.“

Soporočevalka Miranda Ulens je dodala: „Primere dobre prakse socialnega dialoga že imamo. Cilj naših predlogov je omogočiti, da se bodo slišali tudi glasovi drugih legitimnih in reprezentativnih organizacij. Ustvarimo resnično in demokratično Evropo za svoje državljane! #TogetherStrong!“ (ll)

Evropa te težke bitke ni vzela dovolj resno in pri ukrepanju že zaostaja. Zaustavitev napredovanja skrajne desnice se je izkazala za težavno nalogo. Ko sta bila nacizem in fašizem leta 1945 poražena, je prevladovalo mnenje, da bodo skrajna gibanja izgubila svoj vpliv in prostor za delovanje. A to se ni zgodilo. Demokratični model je skrajni desnici omogočil, da je preživela in se zaradi nezadovoljstva in jeze ljudi okrepila. Osem desetletij strpnosti in samozadovoljstva evropskih liberalnih demokracij je skrajni desnici koristilo. Pretvarjala se je, da sodeluje v demokratični igri, vendar se nikoli ni odpovedala svojemu cilju, da demokracijo uniči od znotraj, ko za to pridobi dovolj moči.

In ni daleč od uspeha: kot del okvira, ki ga označuje za „nacionalno suverenost“, je namreč skrajna desnica že prišla v vlade več držav, kot sta Orbanova Madžarska in Ficova Slovaška. Na Poljskem je bila z vlado PiS (Prawo i Sprawiedliwosc/Zakon in pravičnost) na oblasti do volitev oktobra lani.

Tudi v Evropski uniji poskuša skrajna desnica spodkopati demokracijo in jo sesuti. Z razvojem informacijskih in komunikacijskih tehnologij v zadnjih tridesetih letih so se prek digitalnih platform in družbenih medijev močno izboljšale možnosti neonacističnih in neofašističnih skupin za interakcijo ter povečanje prepoznavnosti in moči na svetovni ravni. Svobodo izražanja, ki jo zagotavljajo demokratične družbe, uporabljajo za krepitev in ponavljanje svojih ksenofobnih in rasističnih ideologij. Usklajujejo strategije in v realnem času sprožajo izzive za družbeni red, katerega del so. Dejstvo je, da imajo v demokraciji gibanja, ki jo poskušajo uničiti, zagotovljene objektivne pogoje za svoj razvoj in družbeni prodor, vključno z državnim financiranjem.

Skrajna desnica je v Evropi našla plodna tla za rast, saj so neoliberalne politike in finančni kapitalizem, ki so jih navdahnile politike nekdanjega ameriškega predsednika Reagana, povzročili prekinitev napredka in socialne blaginje srednjega razreda, simbola izgradnje Evrope in njenega uspeha. Neoliberalizem je prinesel deregulacijo in zavrl gospodarski in družbeni razvoj, z njim so se zmanjšali dejanski dohodki od dela v korist kapitala, okrnile socialna podpora in javne storitve, stanovanjski sektor pa je bil prepuščen nepremičninskim špekulacijam. Neobetavno je dejstvo, da evropske vlade tekmujejo pri prodaji zlatih vizumov kleptokratom in oligarhom z vsega sveta. Kriza na trgu in davčni damping, zaradi katerega je konkurenca na notranjem trgu nelojalna, šibka podpora MSP s strani Bruslja in Frankfurta, šibko varstvo zaposlitve in slaba kupna moč so v zadnjih petnajstih letih povečali nezadovoljstvo v Evropi.

To je tragična politična napaka, ki je kriva za vztrajno upadanje volilne udeležbe na evropskih volitvah in za rast skrajne desnice v Evropskem parlamentu. Ponovni pojav nacistične in fašistične ideologije je posledica varčevalnega modela, ki se uporablja v Evropi in je zaščitil finančni sistem, vendar ni dosegel ekonomske in fiskalne pravičnosti ter se ni odzval na težave, želje in pričakovanja državljanov. Zato je oživela stara propaganda supremacističnih in identitarnih ideologij, ki v ozadju vedno čaka na priložnost za civilizacijsko nazadovanje človeštva. To podžiganje kulturnega in verskega sovraštva je prisotno v našem življenju zdaj, najdemo ga na naših zaslonih, v naših družbenih medijih in dezinformacijah, ki se promovirajo iz minute v minuto. Vzbujanje strahu in negotovosti pri državljanih, govorjenje o islamizaciji in koncu nadvlade belcev ali judovsko-krščanske identitete ter demonizacija romske skupnosti, češ da živi samo od socialne podpore, so strategije, ki se že od nekdaj uporabljajo pri vzponu avtoritarnih diktatorjev ali voditeljev.

Evropske vlade jim danes dopuščajo, da s prstom kažejo na „nevarnost priseljevanja“, čeprav mora starajoča se Evropa nujno uvoziti del svoje delovne sile, če naj se ohrani in gospodarsko raste. In to kljub dejstvu, da je število beguncev in migrantov, ki trenutno prihajajo v EU, majhno, celo manjše od potreb glede evropskega prebivalstva in delovne sile. Kljub temu se v Evropi ohranja ksenofobna in rasistična retorika in še vedno ni varnega in učinkovitega pravnega okvira za sprejem in vključevanje migrantov, da jih ne bi še naprej prepuščali mafijski trgovini z ljudmi. Delavci migranti so bili bistveni za obnovo povojne Evrope in izgradnjo EU. Njihov prispevek bo še naprej ključen za napredek Evrope v prihodnjih desetletjih. Skrajna desnica se tega zaveda, saj migranti delajo v industrijah in podjetjih številnih njenih finančnih podpornikov.

Vendar bo še naprej igrala svoje igre, ustvarjala strahove in manipulirala s človeško vestjo, pa tudi s samozadovoljstvom šibkih in nestabilnih nacionalnih in evropskih voditeljev v zvezi s strateško vizijo, našimi vrednotami in načeli. Demokrati in zagovorniki Evrope se lahko odzovejo le na en način – z bojem za naše vrednote. Za demokracijo, svobodo, dostojanstvo in mir v Evropi.