Sprejetje mnenja o civilnem dialogu je vsekakor pomemben napredek, saj je bilo pripravljeno na zaprosilo belgijskega predsedstva in bo zato morda uvrščeno na dnevni red Evropske unije, vendar to ne sme biti konec naših prizadevanj.
Sprejetje mnenja o civilnem dialogu je vsekakor pomemben napredek, saj je bilo pripravljeno na zaprosilo belgijskega predsedstva in bo zato morda uvrščeno na dnevni red Evropske unije, vendar to ne sme biti konec naših prizadevanj.
Namesto povzemanja mnenja bi bilo na tem mestu koristneje podrobneje predstaviti proces. Civilni dialog je predvsem prostor, kjer lahko ljudje razpravljajo o temah, ki so zanje pomembne, in svojih ciljih, in kjer se institucionalni in neinstitucionalni deležniki srečujejo na enakopravni ravni.
Predstavniško demokracijo je treba zaščititi pred neliberalnimi poskusi njenega spodkopavanja. Različne oblike populizma vzbujajo izjemno zaskrbljenost, saj krčijo prostor za državljansko udeležbo. Zato je izvajanje člena 11 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) izjemno pomembno in nujno. Ko se je pisal ta člen, je bilo jasno, da liberalna demokracija ne more delovati brez posredniških organov, kot so socialni partnerji in organizacije civilne družbe. Ti organi izražajo mnenja ljudi, tako gospodarstvenikov, ki vodijo velika podjetja, kot tudi malih podjetnikov, delavcev, strokovnjakov, potrošnikov, manjšin, kot so migranti, invalidi in Romi, ter vseh, ki sodelujejo v evropskih in mednarodnih združenjih za človekove pravice. „Svoboda, demokracija, človekove pravice in pravna država sodijo med najpomembnejše vrednote, na katerih temelji Evropska unija. Zapisane so v Pogodbah EU in tvorijo jedro identitete EU. Vendar so te vrednote v zadnjih letih pod velikim pritiskom. Evropa se sooča s krizami brez primere, ki so še povečale socialno in ekonomsko neenakost ter postavile pod vprašaj zaupanje državljanov EU v demokratične institucije,“ je v uvodnem govoru dejal Oliver Röpke. Pri odzivanju na te krize je ključen civilni dialog. V svojem govoru o EESO kot instituciji EU je novi predsednik poudaril, da morajo biti vrata institucij EU vedno odprta, da se sliši, kaj ljudje želijo povedati.
Razprava v študijski skupini, ki je pripravila to mnenje, je bila dober primer civilnega dialoga, kjer se udeleženci medsebojno poslušajo in se pogajajo o besedilu, vsebini in ciljih.
Dosegli smo dogovor o vrsti zahtev za okrepitev civilnega dialoga, ki bodo predstavljene evropskim institucijam. Namen je doseči medinstitucionalni sporazum, ki bo podlaga za strategijo in akcijski načrt.
S tem je bil dosežen napredek, še en korak naprej v nizu številnih, ki jih EESO od leta 1999 dosega z notranjimi razpravami med skupinami, ki jih zastopa. Zdaj je treba poskrbeti za to, da bodo sledila dejanja, da bo ta pobuda deležna podpore na poti do sprejetja na ravni Evropske unije.
Tokrat je naša posebna gostja Ana Gomes, portugalska diplomatka in političarka, članica portugalske socialistične stranke. Govori o nevarnosti populizma, vzponu skrajno desničarskih strank ter potrebi po boju proti tem pojavom in zaščiti vrednot.
Tokrat je naša posebna gostja Ana Gomes, portugalska diplomatka in političarka, članica portugalske socialistične stranke. Govori o nevarnosti populizma, vzponu skrajno desničarskih strank ter potrebi po boju proti tem pojavom in zaščiti vrednot.
Ana Gomes je začela diplomatsko kariero leta 1980 in zasedala številne položaje, med drugim v Združenih narodih v Ženevi in New Yorku. Leta 1999 je postala vodja oddelka za portugalske interese v Džakarti, leta 2003 pa tamkajšnja portugalska veleposlanica. Sodelovala je v procesu, ki je privedel do neodvisnosti Vzhodnega Timorja, in pri ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Portugalsko in Indonezijo.
Med letoma 2004 in 2019 je bila poslanka v Evropskem parlamentu, kjer je bila zlasti dejavna na področju zunanjih odnosov, človekovih pravic, varnosti in obrambe, mednarodnega razvoja, enakosti spolov ter boja proti davčnim utajam, pranju denarja in financiranju terorizma.
Leta 2021 je kot predstavnica socialistov kandidirala na predsedniških volitvah proti predsedniku Marcelu Rebelu de Sousi. Zasedla je drugo mesto, pred kandidatom iz skrajno desničarske stranke Chega.
Danes nadaljuje svoj politični aktivizem kot zagovornica človekovih pravic, integritete in preglednosti v javnem življenju ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Vsak teden vodi komentatorsko oddajo na portugalskem televizijskem kanalu SIC Notícias (Mnenje Ane Gomes).
Naš gostujoči pisec je član EESO Pietro Vittorio Barbieri, ki je z nami delil svoje poglede na pomen civilnega dialoga in tega, da se mu zagotovi ustrezno mesto v evropski agendi.
Naš gostujoči pisec je član EESO Pietro Vittorio Barbieri, ki je z nami delil svoje poglede na pomen civilnega dialoga in tega, da se mu zagotovi ustrezno mesto v evropski agendi.
Tetjano Ogarkovo, ukrajinsko novinarko, ki živi v Kijevu, smo prosili, naj nam pošlje sliko, ki simbolizira Ukrajino dve leti po začetku ruske invazije 24. februarja 2022. Poslala nam je fotografijo, ki jo je posnela med potovanjem po državi v podporo ukrajinskim četam. Tu je fotografija, ki jo želi ga. Ogarkova deliti z našimi bralci, in zgodba, ki je z njo povezana.
Tetjano Ogarkovo, ukrajinsko novinarko, ki živi v Kijevu, smo prosili, naj nam pošlje sliko, ki simbolizira Ukrajino dve leti po začetku ruske invazije 24. februarja 2022.Poslala nam je fotografijo, ki jo je posnela med potovanjem po državi v podporo ukrajinskim četam. Tu je fotografija, ki jo želi ga. Ogarkova deliti z našimi bralci, in zgodba, ki je z njo povezana.
Tetjana Ogarkova je doktorirala iz literature na pariški univerzi Val-De-Marne. Je predavateljica na Univerzi Mohila v Kijevu, novinarka in vodja oddelka za odnose z mednarodnimi mediji pri ukrajinski nevladni organizaciji Crisis Media Center. Živi v Kijevu.
Uničena hiša v vasi Vremivka v bližini naselja Nova Novosilka, epicentra ukrajinske protiofenzive, ki je potekala poleti leta 2023.
V teh vaseh sredi ukrajinske stepe, na stičišču treh regij (Donecka, Dnipra in Zaporožja), daleč od velikih mest, so se od 18. stoletja dalje naseljevali Grki, ki so bili pregnani s Krimskega polotoka. Uprli so se ruskim napadom leta 2022 in za to plačali ceno, saj jih je sovražnikova artilerija popolnoma uničila. Točno tukaj, na tem strateškem območju, ki bi bilo lahko odločilno za osvoboditev obal Azovskega morja, Ukrajina danes, dve leti po začetku ruske invazije, brani svoj položaj.
Za tretje ekološke nagrade EU se lahko prijavite od 4. marca 2024.
Z ekološkimi nagradami EU vsako leto nagrajuje odličnost v ekološki vrednostni verigi. Letošnje nagrade bodo podeljene 23. septembra 2024, ki je ekološki dan EU.
Podeljenih bo osem nagrad v sedmih kategorijah. Akterji v ekološki vrednostni verigi so nagrajeni za izjemne, inovativne, trajnostne in navdihujoče projekte, ki prinašajo resnično dodano vrednost v ekološki pridelavi in potrošnji. Prve ekološke nagrade EU so bile podeljene leta 2022. (ks)
Bližajoče se evropske volitve so ključnega pomena za EU, ki se bori proti evroskeptičnemu in skrajno desničarskemu alarmizmu. Oblikovale bodo politično okolje EU ter opredelile dejavno in vključujočo vlogo državljanov in organizacij civilne družbe.
Bližajoče se evropske volitve so ključnega pomena za EU, ki se bori proti evroskeptičnemu in skrajno desničarskemu alarmizmu. Oblikovale bodo politično okolje EU ter opredelile dejavno in vključujočo vlogo državljanov in organizacij civilne družbe.
V tem okviru EESO, dom organizirane civilne družbe, od 4. do 7. marca 2024 organizira prvi teden civilne družbe pod naslovom „Zavzemimo se za demokracijo“ .
Na dogodku se bodo zbrali ljudje vseh starosti in iz vseh okolij, vključno z mladimi, novinarji iz vseh držav članic EU ter predstavniki organizacij civilne družbe, deležnikov in institucij EU, ki bodo sodelovali v živahnih razpravah in poudarili prispevek civilne družbe k družbenim, političnim in gospodarskim vprašanjem, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje.
Ker se demokracija začne z udeležbo, bo ta novi vodilni dogodek EESO združil pet glavnih pobud:
dneve civilne družbe, na katerih bodo ljudje izrazili svoja pričakovanja glede ključnih vprašanj za naše demokracije;
evropsko državljansko pobudo – letno srečanje na visoki ravni za organizatorje prihodnjih evropskih državljanskih pobud, kjer bo določen njihov naslednji zakonodajni cilj;
Vaša Evropa, vaš glas! – edinstven dogodek za mlade, ki približuje EU mladim iz vseh držav članic EU in drugih držav, med drugim držav kandidatk za članstvo v EU in Združenega kraljestva;
nagrado za civilno družbo, ki nagrajuje ustvarjalne in inovativne neprofitne projekte za podporo ljudem z duševnimi boleznimi;
in nenazadnje tudi seminar za novinarje, ki se ga bodo udeležili novinarji iz vseh držav članic EU in bodo iz prve roke spoznali Odbor in o tem poročali svojim državam.
Naš teden civilne družbe bo platforma ob pravem času za organizirano civilno družbo in državljane, da izrazijo svoja stališča o ključnih vprašanjih za novo zakonodajno obdobje Evrope. Najpomembneje pa je, da bo spodbuda za udeležbo volivcev in proevropski odnos.
Prispevek tedna civilne družbe in njegovi udeleženci bodo prispevali k resoluciji, v kateri bodo predstavljena glavna sporočila civilne družbe za bolj demokratično Evropo pred evropskimi volitvami.
Vabim vas, da se nam pridružite pri tem pomembnem prizadevanju: prosimo, da prispevate k našim razpravam in spodbudite državljane in združenja k sodelovanju na evropskih volitvah. Ne zamudite te priložnosti! EU potrebuje svoje državljane, da spregovorijo in da so prisotni.
V naši novi rubriki Grem volit. Pa ti?, ki jo bomo objavljali do junija 2024, bomo predstavili stališča naših gostov o tem, kako in zakaj se je treba udeležiti evropskih volitev. Tokrat je naš gost Andrej Matišák, namestnik urednika v zunanjem uredništvu največjega slovaškega dnevnika Pravda.
V naši novi rubriki Grem volit. Pa ti?, ki jo bomo objavljali do junija 2024, bomo predstavili stališča naših gostov o tem, kako in zakaj se je treba udeležiti evropskih volitev. Tokrat je naš gost Andrej Matišák, namestnik urednika v zunanjem uredništvu pri največjem slovaškem dnevniku Pravda.
