V začetku marca letos sem s težkim srcem zapustila Kijev, da bi šla v Francijo na dvodnevni simpozij o Ukrajini. To je pomenilo, da se v Kijevu ne bom mogla udeležiti pomembne slovesnosti. Naša prijateljica, pesnica Svitlana Povaljaeva, je na Majdanu, osrednjem trgu prestolnice, organizirala slovesnost v slovo od svojega starejšega sina Vasilija, ki je 28-leten padel v bitki. Njegov mlajši brat Roman je bil ubit v bitki za osvoboditev Harkova poleti 2022. Star je bil 24 let.
V začetku marca letos sem s težkim srcem zapustila Kijev, da bi šla v Francijo na dvodnevni simpozij o Ukrajini. To je pomenilo, da se ne bom mogla udeležiti pomembne slovesnosti v Kijevu. Naša prijateljica, pesnica Svitlana Povaljaeva, je na Majdanu, osrednjem trgu prestolnice, organizirala slovesnost v slovo od svojega starejšega sina Vasilija, ki je 28-leten padel v bitki. Njegov mlajši brat Roman je bil ubit v bitki za osvoboditev Harkova poleti 2022. Star je bil 24 let.
S kepo v želodcu sem šla na vlak. Doma sem pustila tri otroke. To ni bilo prvič, da sem se med vojno odpravila na krajše potovanje v tujino. A tokrat sem bila otrpla od groze.
Vedela sem, da ob neposredni nevarnosti ruskih balističnih raket opozorilni sistem mojega telefona ne bo pokazal rdeče barve. Nekaj dni sem bila 2000 kilometrov od doma brez informacij o varnosti hčerk. Bilo je nevzdržno.
Opozorilni sistem bi lahko odpovedal, ker so ZDA Ukrajini ukinile obveščevalne podatke, vključno s podatki za zgodnje odkrivanje balističnih raket z ruskega ozemlja. Ustavile so tudi vojaško pomoč in celo blokirale opremo, ki je bila že poslana na Poljsko.
Nekaj dni pozneje sem se vrnila v Ukrajino. V tem času so potekala pogajanja med delegacijami Ukrajine, ZDA in Saudove Arabije. Ukrajina je bila pripravljena na popolno in takojšnjo prekinitev ognja, če bi Rusija storila enako. Donald Trump je bil zadovoljen. Ameriška obveščevalna služba se je vrnila skupaj z vojaško pomočjo, ki jo je odobrila Bidenova administracija.
Zaupanja pa ni več. Ko te enkrat izdajo, se je težko pretvarjati, da je vse v redu.
Ali tudi Evropa deli ta občutek izdajstva? Doba varnostnega ščita Nata pod ameriškim vodstvom je končana. Trumpovi podporniki se obračajo stran. Nameravajo namreč čim bolj zmanjšati vojaško in humanitarno prisotnost v Evropi ter Rusijo, agresorko, potegniti ven iz diplomatske in gospodarske osamitve.
Če Trump želi premirje v Ukrajini čim prej in ne glede na to, kako, je to zato, ker ga stiska Ukrajine ne zanima. Želi le čim bolj zmanjšati stroške za proračun ZDA. ZDA ne sodelujejo več na srečanjih, kot je bilo tisto v oporišču Ramstein, in letos ni predvidena nobena nadaljnja vojaška pomoč ZDA.
Mir na račun ukrajinskega poraza administracije ZDA ne moti. Odposlanca Steve Witkoff in Keith Kellogg predlagata, da se Ukrajina razdeli na dva ali tri ločene dele po zgledu Nemčije po drugi svetovni vojni in padcu nacizma. Kot če bi bila Ukrajina agresorka, ki je izgubila vojno.
Vendar je ogrožena tudi Evropa. Trump namerava zmanjšati število ameriških vojakov v Evropi in od vsake države članice Nata zahteva petodstotni prispevek v obrambni proračun, ker meni, da je obramba Evrope evropski problem.
Rusija to opazuje. V Rusiji Nato brez vodstva ZDA ni niti obrambna niti odvračilna sila. Kako dolgo bi trajalo oblikovanje „Evrope obrambe“, ki bi lahko sama skrbela za lastno varnost? Če se vam to vprašanje zdi preveč abstraktno, poskusite odgovoriti na naslednje: kdo od Evropejcev bo branil baltske države, če bo Rusija po svojih operacijah usposabljanja v Belorusiji septembra 2025 šla v napad?
Po ameriški izdaji je Evropa pred zelo jasno izbiro: da danes brani Ukrajino, kot bi branila sebe, ali pa se sooči z rusko vojsko na svojem ozemlju. Bitka ne bo lahka, vendar nobena bitka ni vnaprej zgubljena.
Mojo pozornost je konec marca pritegnila raziskava ukrajinskega javnega mnenja: več kot 80 % Ukrajincev je pripravljenih nadaljevati boj proti Rusiji tudi brez podpore ZDA.
Treba je še ugotoviti, koliko Evropejcev nas bo podpiralo.
Potem ko je Amerika pustila Evropo na cedilu, ta zdaj stoji pred jasno izbiro: braniti Ukrajino danes, kot bi se branila sama, ali pa se jutri soočiti z rusko vojsko na svojem ozemlju. Ta boj ne bo lahek, vendar nobena bitka ni vnaprej izgubljena. Še vedno ni jasno, koliko Evropejcev nam bo stalo ob strani, piše naša posebna gostja, ukrajinska novinarka Tetjana Ogarkova.
Potem ko je Amerika pustila Evropo na cedilu, ta zdaj stoji pred jasno izbiro: braniti Ukrajino danes, kot bi se branila sama, ali pa se jutri soočiti z rusko vojsko na svojem ozemlju. Ta boj ne bo lahek, vendar nobena bitka ni vnaprej izgubljena. Še vedno ni jasno, koliko Evropejcev nam bo stalo ob strani, piše naša posebna gostja, ukrajinska novinarka Tetjana Ogarkova.
Tetjana Ogarkova je ukrajinska novinarka in esejistka ter literarna zgodovinarka. Živi v Kijevu.Je koordinatorka mednarodnega oddelka Ukrainian Crisis Media Center in sovoditeljica podkasta Explaining Ukraine. Predava na Univerzi Mohyla v Kijevu in ima doktorat iz književnosti z Univerze Paris-XII Val-de-Marne.
Evropska državljanska pobuda se je izkazala za učinkovito orodje za povečanje udeležbe državljanov v političnem življenju EU. Vendar jo je treba okrepiti, če se želimo izogniti tveganju, da bi se institucije EU odtujile od državljanov.
Evropska državljanska pobuda se je izkazala za učinkovito orodje za povečanje udeležbe državljanov v političnem življenju EU. Vendar jo je treba okrepiti, če se želimo izogniti tveganju, da bi se institucije EU odtujile od državljanov.
Evropska državljanska pobuda je participativen mehanizem EU, namenjen krepitvi neposredne demokracije s tem, da najmanj enemu milijonu državljanov EU (z določenim najmanjšim številom prebivalcev iz vsaj sedmih držav članic) omogoča, da Evropsko komisijo pozovejo k preložitvi akta na področju, na katerem so države članice svojo pristojnost prenesle na EU.
Od leta 2012, ko je bila evropska državljanska pobuda uvedena, je Evropska komisija prejela 119 pobud, njihovi organizatorji pa so zbrali približno 20 milijonov podpisov. Doslej je bilo 11 pobud ocenjenih kot uspešnih in 10 jih je že prejelo odgovor Komisije.
Dan evropske državljanske pobude, ki ga vsako leto organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO), je pomemben forum in platforma, na kateri si lahko registrirani in prihodnji organizatorji in deležniki evropske državljanske pobude izmenjujejo informacije in izkušnje ter javnosti predstavijo svojo pobudo in z njo povezane dejavnosti.
Letošnji dan evropske državljanske pobude je potekal 18. marca med tednom civilne družbe.
„EU bi morala sprejeti nadaljnje ukrepe za participativno demokracijo, ki bi dopolnila predstavniško. Evropska državljanska pobuda je resnično prvo orodje participativne demokracije na nadnacionalni ravni,“ je pojasnil Laurenţiu Plosceanu, podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje.
Po besedah evropske varuhinje človekovih pravic Terese Anjinho je ta pobuda močno orodje, vendar njene možnosti še niso popolnoma izkoriščene. „Izboljšati moramo komuniciranje o njenem namenu in delovanju, pa tudi kampanje ozaveščanja, da bodo ljudje dobro obveščeni o tem, kaj lahko z evropsko državljansko pobudo dosežejo in česa ne, ter bodo ukrepali. Da bi evropska državljanska pobuda ostala koristno orodje, pa so potrebni preglednost, poštenost in komuniciranje. Če nam to ne bo uspelo, tudi ne bomo mogli ohraniti zaupanja v to orodje in tudi ne v prihodnost naše Unije,“ je še povedala varuhinja Anjinho.
Na dnevu evropske državljanske pobude je bilo predstavljenih devet pobud, med drugim v zvezi z dostopom do vode, prehransko varnostjo, splavom, pravicami oseb LGBTQ+, zaščito zgradb pred rušenjem, varstvom dediščine v videoigricah, novim modelom zmanjšanja emisij z zračnimi kvotami (Air-Quotas) ter novimi standardi za uporabo psihedelikov v zdravstvene namene.
V odgovor na pozive k zaščiti financiranja za evropske državljanske pobude je Adriana Mungiu, vodja ekipe za evropsko državljansko pobudo v generalnem sekretariatu Komisije, aktiviste pozvala, naj ne čakajo na nove in še precej oddaljene proračunske rešitve, ki bi bile namenjene samo pobudi. Namesto tega naj bolje izkoristijo razpoložljiva sredstva v sedanjem proračunu EU, vključno s poglavji o udeležbi državljanov. (at)
Evropska državljanska pobuda je resnično edinstvena: nikjer na svetu ni podobnega orodja, s katerim lahko državljani neposredno vplivajo na zakonodajo. Vendar pa še vedno ni deležna priznanja, ki si ga zasluži, piše Daniela Vancic, ki je pri organizaciji Democracy International pristojna za evropsko politiko in zastopanje interesov. Predstavila nam je tri ideje za večjo učinkovitost evropske državljanske pobude.
Evropska državljanska pobuda je resnično edinstvena: nikjer na svetu ni podobnega orodja, s katerim lahko državljani neposredno vplivajo na zakonodajo. Vendar pa še vedno ni deležna priznanja, ki si ga zasluži, piše Daniela Vancic, ki je pri organizaciji Democracy International pristojna za evropsko politiko in zastopanje interesov. Predstavila nam je tri ideje za večjo učinkovitost evropske državljanske pobude.
Evropska državljanska pobuda je eno najmočnejših demokratičnih orodij EU, takoj za evropskimi volitvami. V 13 letih obstoja je mobilizirala več kot 20 milijonov državljanov in se izkazala za pomembno platformo za sodelovanje. Kljub svojemu potencialu pa evropska državljanska pobuda le redko prejme priznanje, ki si ga zasluži.
V nadaljevanju so pojasnjeni razlogi, zakaj je evropska državljanska pobuda pomembna, in predstavljene tri ideje, kako povečati njen učinek.
Vloga evropske državljanske pobude v polariziranem svetu
Zakaj je evropska državljanska pobuda tako edinstvena? Nikjer drugje na svetu ni takšnega orodja. Evropska državljanska pobuda državljanom omogoča, da neposredno vplivajo na zakonodajo, s tem ko v vsaj sedmih državah članicah EU zberejo podporo. V času, ko se politična polarizacija povečuje, evropska državljanska pobuda deluje kot ključen most med državljani in oblikovalci politik, saj podpira sodelovanje, povezuje in spodbuja resnične spremembe.
Bistvo evropske državljanske pobude je spodbuditi ljudi k udeležbi pri oblikovanju politike. Povezuje različne skupine, spodbuja javno razpravo in krepi glas ljudi na evropskem prizorišču. Pobuda My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira), za katero je bilo nedavno zbranih več kot milijon podpisov, je na primer mobilizirala mrežo aktivistov, organizacij in javnih osebnosti (vključno z mednarodnimi osebnostmi, kot je Barack Obama) in sprožila širšo razpravo o temeljnih vrednotah. S tem se ustvarja dodana vrednost ne le za zadevni cilj, temveč tudi za demokracijo.
Pravočasno ukrepanje je ključnega pomena
Evropska državljanska pobuda ima ogromen demokratični potencial, vendar je za njegovo popolno sprostitev bistveno pravočasno ukrepanje institucij EU. Čeprav so nekatere pobude, kot je kampanja End the Cage Age (Končajmo dobo kletk), privedle do pozitivnih sprememb politik EU, pogosto preteče precej časa med izrazom podpore javnosti evropski državljanski pobudi in nadaljnjim zakonodajnim ukrepanjem v zvezi z njo. To lahko pomeni razočaranje za državljane in civilno družbo, ki lahko izgubijo zaupanje v ta proces.
Za ohranitev dinamike bi morala EU razmisliti o hitrejšem odzivu na evropske državljanske pobude, ki prejmejo izjemno močno javno podporo. Čeprav je za zakonodajo EU potreben čas, je treba evropski državljanski pobudi, ki uživa jasno in široko podporo, nameniti posebno pozornost. Za državljane bi morala biti pretvorba njihovih zamisli v dejanja vidna, da bi evropska državljanska pobuda postala katalizator takojšnjih sprememb in orodje vplivanja.
Vloga organizacij civilne družbe pri spodbujanju reforme EU
Organizacije civilne družbe so od nekdaj v središču evropske državljanske pobude, saj mobilizirajo državljane in ozaveščajo o potencialu tega orodja. Organizacije, kot je Democracy International, že od samega začetka pomembno prispevajo k razvoju in podpori evropske državljanske pobude. Vendar se vloga civilne družbe pri tem ne konča.
Te organizacije se morajo še naprej zavzemati za reforme, ki lahko okrepijo evropsko državljansko pobudo kot demokratični instrument. Tako bi na primer morali omogočiti, da se v okviru evropske državljanske pobude predlagajo spremembe pogodb EU. To še vedno ni mogoče, vendar bi lahko močno vplivalo na prihodnost Evrope. Posvetovanja o reformi pogodb se odvijajo in vse bolj se uveljavlja spoznanje, da EU potrebuje pogodbo, ki bo upoštevala izzive in priložnosti našega časa. Zato je bolj kot kdaj koli prej pomembno razširiti evropsko državljansko pobudo, da bodo državljani lahko sodelovali v tej razpravi.
Evropska državljanska pobuda kot navdih za politiko
Evropska državljanska pobuda mora biti ambicioznejša. Ena od zamisli za sprostitev njenega celotnega potenciala je, da se evropske državljanske pobude upoštevajo, tudi če ne izpolnjujejo uradnih meril za evropsko državljansko pobudo. Vsaka odlična zamisel ne bo dosegla praga enega milijona podpisov, vendar to ne pomeni, da je ni vredno obravnavati. Vodenje kampanje evropske državljanske pobude ni lahka naloga, zlasti kadar vključuje prizadevanja prek meja, v različnih jezikih in državah. Vendar za nekatere najboljše zamisli morda ne bo dovolj sredstev, da bi izpolnile visoke zahteve za uspešnost evropske državljanske pobude.
Evropska državljanska pobuda Akt o enotni tarifi za komunikacije leta 2012 na primer ni bila uspešna glede na standardno opredelitev, vendar pa je spodbudila politiko „gostovanje kot doma“, ki se je začela izvajati pet let pozneje in je prinesla koristi za milijone mobilnih Evropejcev, ki lahko zdaj brezplačno uporabljajo podatkovno gostovanje prek meja. To kaže, da lahko tudi evropske državljanske pobude, ki ne zberejo dovolj podpisov, sprožijo spremembe politike. EU bi morala biti odprta za razmislek o vseh pobudah državljanov, tudi tistih, ki ne dosegajo praga enega milijona podpisov, in jih uporabiti kot navdih za prihodnjo zakonodajo.
Glavna spoznanja
Evropska državljanska pobuda je izjemno dragoceno orodje za krepitev demokracije v Evropi, zlasti v času, ko so demokratične vrednote po vsem svetu ogrožene. Državljanom omogoča, da svoje zamisli predstavijo na ravni EU, mobilizirajo javno podporo in dosežejo konkreten učinek. Evropska državljanska pobuda dozoreva in čas je, da se razmisli o tem, kako okrepiti to edinstveno orodje ter ustvariti močnejšo in neposrednejšo povezavo med državljani in institucijami.
Z nadaljnjo podporo civilne družbe lahko evropska državljanska pobuda prispeva k oblikovanju bolj participativne in odzivne Evropske unije ter utrdi njeno vodilno vlogo v svetu na področju demokracije.
Daniela Vancicje pri organizaciji Democracy Internationalpristojna za evropsko politiko in zastopanje interesov in se od leta 2017 zavzema za participativno in neposredno demokracijo. S postopki, povezanimi z državljansko udeležbo, ima več kot deset let izkušenj ter je priznana strokovnjakinja za evropsko državljansko pobudo. Leta 2022 je bila sourednica knjige Complementary Democracy: The Art of Deliberative Listening.
