Sprejemanje širitve: zaveza za prihodnost Evrope

Širitev in vključevanje držav kandidatk v Evropsko unijo ni zgolj širitev, je geostrateška naložba v spodbujanje miru, stabilnosti, varnosti, družbenega in gospodarskega razvoja ter krepitev demokracije na naši celini. Širitev EU je torej močno orodje za razširjanje in ohranjanje temeljnih evropskih vrednot. Naši vzpostavljeni dvostranski organi s civilno družbo iz držav kandidatk so skupni posvetovalni odbori in platforme civilne družbe, pobuda „člani iz držav kandidatk“ (ECM) ter uvedba obiskov držav z vidika preverjanja stanja pravne države in temeljnih pravic tudi v državah kandidatkah. Ponazarjajo zavezanost EESO k poglobitvi in širitvi Unije. Naše delo kaže, da napredek pri potrebnih notranjih reformah mora potekati vzporedno z vključevanjem držav kandidatk. Kljub stalnim izzivom v več državah kandidatkah bi morale te ovire spodbuditi naše sodelovanje s kolegi iz držav kandidatk, ne pa ovirati napredek.

EESO je imel ključno vlogo pri širitvi EU, saj se je udeležil ministrskega srečanja za Zahodni Balkan v Skopju in tesno sodeloval z voditelji več držav kandidatk. Cilj naših dejavnosti je oceniti pripravljenost držav kandidatk, da izpolnijo københavnska merila, in ponovno poudariti našo zavezanost vključujočemu in pravičnemu dialogu z vsemi člani EESO, vključno s člani iz držav kandidatk. Zato ponosno izjavljam, da je pobuda ECM, ki je zaživela letos februarja ob prisotnosti albanskega predsednika vlade Edija Rame in črnogorskega predsednika vlade Milojka Spajića, temelj manifesta mojega predsedovanja.

Z dejavnim vključevanjem članov iz držav kandidatk se EESO zavzema za vodilno vlogo med institucijami EU pri postopnem vključevanju držav kandidatk za članstvo v EU. Učinek te pobude je oprijemljiv in vse bolj priznan v državah kandidatkah in EU, pri čemer projekt močno podpirata predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in komisar za širitev Oliver Várhelyi. Namen te pobude ni le takojšnja korist, temveč tudi vzpostavitev trdnih temeljev za dolgoročne težnje držav kandidatk, njihovih državljanov in živahnih civilnih družb. Civilni družbi teh narodov omogoča, da neposredno sodeluje v postopku odločanja EU, s čimer ohranja zagon za potrebne reforme. Skupno 146 članov iz držav kandidatk je dejavno sodelovalo v mnenjih o temah, povezanih s širitvijo, kot so kohezijska politika EU, enotni trg, trajnost agroživilskega sektorja in pomanjkanje znanj in spretnosti.

Skupni posvetovalni odbori in strateški dokumenti držav so ključna platforma za dialog med različnimi deležniki, ki zagotavlja, da se v postopku odločanja slišijo vsi glasovi. Skupni posvetovalni odbori so trenutno vzpostavljeni s Črno goro, Srbijo in Turčijo, platforme civilne družbe pa z Ukrajino in Moldavijo. Skupni posvetovalni odbor s Severno Makedonijo naj bi ponovno zaživel takoj, ko se bo odprlo prvo pogajalsko poglavje, medtem ko se vzpostavlja novi odbor za Albanijo. Prihodnji forum civilne družbe na visoki ravni, ki bo 24. oktobra v okviru plenarnega zasedanja EESO in bo posvečen širitvi, bo to zavezo še okrepil. V skupni organizaciji s Komisijo se bodo zbrali člani EESO, približno sto predstavnikov iz držav kandidatk, držav članic in vodilnih politikov držav kandidatk, da bi preučili pomen civilnega in socialnega dialoga za uspešno širitev EU. Poudarjena bo vloga socialnega dialoga pri spodbujanju pristopnih prizadevanj, optimizaciji zelenega in digitalnega prehoda ter spoštovanju temeljnih vrednot EU.

EESO je kot vstopna točka za civilno družbo namenjen opolnomočenju in sprejemanju glasu, ki si prizadeva za svobodo, demokracijo in socialno-ekonomsko blaginjo, s čimer se navsezadnje spodbuja tesnejše povezovanje v državah kandidatkah in EU. Skupaj gradimo svetlejšo prihodnost Evrope, ki bo vključujoča, uspešna in združena. Naša zavezanost Odbora širitvi je neomajna, naši ukrepi pa dokazujejo našo vero v bolj povezano in odporno Evropo kot celoto.

Oliver Röpke

predsednik EESO