Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je pozval k reformi zdravstvenih sistemov po vsej EU, da bi zagotovili celovit pristop k duševnemu zdravju, saj se je v Evropi, zlasti med mladimi ljudmi, močno povečalo število duševnih in vedenjskih motenj.

EESO je v mnenju na zaprosilo španskega predsedstva Sveta EU, ki ga je sprejel na julijskem plenarnem zasedanju, zapisal, da bi se varstvo duševnega zdravja moralo osredotočati na preprečevanje, zgodnje odkrivanje in oskrbo v skupnosti.

„Nujna je reforma zdravstvenih sistemov po vsej EU, da se bodo izvajali celostni in načrtovani dolgoročni ukrepi in oskrba – ne le za zdravljenje, temveč tudi za preprečevanje zdravstvenih težav – s pomočjo večdisciplinarnih ekip, in da njihova organizacija ne bo več temeljila na občasnih modelih oskrbe,“ je povedala poročevalka za mnenje Milena Angelova.

„Spremeniti moramo naše sisteme za varstvo duševnega zdravja. Potrebujemo več specialistov in več podpore za ljudi, ki potrebujejo pomoč,“ je dodal soporočevalec za mnenje Ivan Kokalov.
Mladi, otroci, ženske in prikrajšane skupine pa tudi osebe, ki doživljajo dolgotrajen stres, so še posebej izpostavljeni tveganju za pojav duševnih motenj.

Po pandemiji COVID-19 se je duševno zdravje še poslabšalo in kar 20 % Evropejcev je imelo težave na področju duševnega zdravja, ki so segale od zelo hudih do zmernih. To je med drugim vplivalo tudi na poklicno življenje in dohodek. Stroški zaradi duševnih in vedenjskih motenj v EU letno znašajo okoli 4 % BDP.
Duševne motnje poleg tega terjajo veliko žrtev, saj so povezane s približno 4 % smrti v Evropi na leto in so drugi najpogostejši vzrok smrti med mladimi.

EESO pozdravlja celovit načrt Evropske komisije za duševno zdravje in poziva k njegovi čim prejšnji vključitvi v strategijo EU za duševno zdravje, ki bo imela zadostna finančna sredstva. Imeti bi morala tudi opredeljen časovni okvir, jasno določene odgovornosti in merljive kazalnike za spremljanje napredka.

Po mnenju EESO morajo sistemi za varstvo duševnega zdravja temeljiti na pravicah, biti osredotočeni na posameznika ter dajati prednost opolnomočenju in dejavnemu sodelovanju posameznika pri lastnem okrevanju.
EESO Evropski komisiji odločno priporoča, naj leto 2024 razglasi za evropsko leto duševnega zdravja. To bi imelo močno sporočilno vrednost in bi spodbudilo oblikovanje trdnega zavezništva za krepitev duševnega zdravja po vsej EU.