Arnold Puech d’Alissac, podpredsednik skupine delodajalcev v EESO

Emmanuel Macron je leta 2017, ko je bil prvič izvoljen za predsednika Francije, takoj postal nosilec radikalnega centrizma. Tokrat pa, upoštevajoč trenutne geopolitične in nacionalne razmere, ni toliko stavil na svoje stremljenje k radikalnem centru kot na svoje pretekle dosežke v vlogi pravega reformatorja, na svojo vizijo o svetovnih vprašanjih, in vlogo voditelja, ki je oživil francosko politiko. Končni rezultati volitev pa kažejo, da je država očitno razdeljena in razdrobljena, veliko bolj kot leta 2017.

Kako lahko vrnemo upanje francoskim državljanom in zagotovimo, da se naslednjič politiki, kot je Marine Le Pen, ne bodo še bolj pretvarjali, da zastopajo politično sredino? Odgovor je preprost: navzgor usmerjena družbena mobilnost. Macron se mora osredotočiti na nepriviligirane in jim dati resne možnosti za vzpon po ekonomski in družbeni lestvici.

Pred nami je tretji krog volitev: parlamentarne volitve, ki bodo junija. Sistem, kakršen je, je vedno prinašal pozitivne rezultate za predsednike in v tem pogledu me za Macrona sploh ne skrbi: dosegel bo močno večino, ker opozicija na levi ali desni ni dovolj povezana.

In če se bodo Les Républicains želeli rešiti, bodo morali stvari narediti nekoliko drugače, zlasti glede glavnih vprašanj, ki pestijo Francijo, primanjkljajev in Pakta za stabilnost in rast. To bi utrlo pot do blaginje in upanja.

V naši državi moramo izvesti reforme, zlasti na področju pokojnin, kjer je sistem zaznamovan z velikimi neenakostmi med javnim in zasebnim sektorjem. Na tem področju so zadeve obtičale. In če pogledate vse, kar je predsednik Macron naredil v zadnjih petih letih, je reform, ki jih ni mogel izvesti, veliko. Velik preizkus njegovega drugega mandata bodo reforme, ki jih bo lahko izpeljal.

Reforme bodo zelo težavne. Tesno smo povezani z EU, revizija Pakta za stabilnost in rast pa nam lahko pomaga spremeniti razmere.  Kar zadeva Evropo, menim, da je Macron dober zaveznik in bo nadaljeval po tej poti. Z imenovanjem dveh ministrov, ki bosta zadolžena za okoljski prehod, se pridružuje predlogu nemške vlade.

Macronova pot je tlakovana z ovirami in izzivi, a ker je to njegov drugi mandat, upamo, da se je naučil lekcij prvega mandata.