Trajnostna preskrba s hrano

Hrana je v središču našega življenja in sestavni del evropske kulture. Vendar pa hrana, ki jo uživamo, načini njene proizvodnje in količine, ki jih zavržemo, močno vplivajo na zdravje ljudi, naravne vire in družbo kot celoto:

• Državljani, zlasti otroci, vse bolj trpijo zaradi prekomerne telesne teže in debelosti, katerih vzrok je nezdrava prehrana.
• Kmetje in delavci ne prejemajo poštenega plačila za svoje pridelke.
• Tretjina hrane v prehranski verigi se izgubi ali zavrže.
• Ceno za to plačuje okolje, saj proizvodnja in poraba hrane dramatično vplivata na podnebne spremembe, izgubo biotske raznovrstnosti, onesnaževanje zraka in vode, degradacijo tal itd.

Kriza, povezana s pandemijo COVID-19, je jasen znak, da so potrebne spremembe. Med krizo je postalo očitno, da prenos hrane od vil do vilic ne sme veljati za samoumevnega, pokazala pa se je tudi medsebojna povezanost akterjev in dejavnosti v celotnem prehranskem sistemu. Pravične, vključujoče in trajnostne verige preskrbe s hrano, ki učinkovito izkoriščajo vire, v celotnem kmetijskem in živilskem sektorju so potrebne bolj kot kadar koli prej, da bi enako koristile državljanom, kmetom, delavcem in poslovanju.

EESO je že več let med glavnimi zagovorniki trajnostne in celovite prehranske politike v EU. Tak povezan in sistemski pristop je bistven za reševanje številnih in medsebojno povezanih izzivov, ki vplivajo na prehranske sisteme, omogočanje gospodarske, okoljske in družbeno-kulturne trajnosti, zagotavljanje povezovanja in skladnosti med področji politik (kot so kmetijstvo, okolje, zdravje, izobraževanje, trgovina, gospodarstvo, tehnologija itd.) ter spodbujanje sodelovanja na vseh ravneh upravljanja.