Zdravje je temeljni steber odpornosti in blaginje EU. Za evropske državljane nikakor ni obrobna tema, temveč ena od najpomembnejših nalog, saj vsi slej ko prej potrebujemo zdravstveni sistem. Med pandemijo COVID je bilo zdravje v ospredju. Vendar pa je treba omeniti, da predsednici von der Leyen ni uspelo izkoristiti njenega položaja in edinstvene priložnosti za spodbuditev medsektorskega vključevanja zdravstvene politike, s čimer bi zdravje postalo ključna komponenta vseh ostalih področij politike.
Zdravje je temeljni steber odpornosti in blaginje EU. Za evropske državljane nikakor ni obrobna tema, temveč ena od najpomembnejših nalog, saj vsi slej ko prej potrebujemo zdravstveni sistem. Med pandemijo COVID je bilo zdravje v ospredju. Vendar pa je treba omeniti, da predsednici von der Leyen ni uspelo izkoristiti njenega položaja in edinstvene priložnosti za spodbuditev medsektorskega vključevanja zdravstvene politike, s čimer bi zdravje postalo ključna komponenta vseh ostalih področij politike.
Odpraviti moramo sektorsko razdrobljenost in razviti bolj skladen, povezan in vključujoč evropski model, ki podpira pravični prehod za vse in nikogar ne pušča ob strani. Povezati moramo vse deležnike, okrepiti socialni dialog in civilno družbo vključiti tako v oblikovanje politik kot njihovo izvajanje in ocenjevanje.
Odbor poziva k evropski vodilni pobudi za zdravstvo, ki bi združevala in temeljila na evropski solidarnosti. S tem bi okrepili naše zdravstvene sisteme, se borili proti neenakostim na področju zdravja ter se zaščitili pred prihodnjimi krizami. Naj naštejemo nekaj vidikov, ki bodo v jedru te vseobsegajoče pobude:
evropsko jamstvo za oskrbo in zdravje – obljuba vsakemu evropskemu državljanu, da bo imel pravičen in univerzalen dostop do visokokakovostne oskrbe;
pristop „eno zdravje“ – človekovo zdravje je neločljivo povezano z zdravjem živali, rastlin in okolja. Podnebne spremembe, pandemije in izguba biotske raznovrstnosti so grožnje, zaradi katerih potrebujemo celostni pristop;
posodobitev naših zdravstvenih sistemov z uvajanjem digitalnih orodij in umetne inteligence, pri čemer je treba poskrbeti, da bodo v jedru tega procesa kibernetska varnost in izboljšanje digitalnih spretnosti državljanov ter zdravstvenih delavcev;
strateške socialne naložbe in naložbe na področju zdravja – vlaganja v zdravje pozitivno vplivajo na blaginjo državljanov in konkurenčnost Evrope;
dostop do zdravil in razvoj inovativne ter konkurenčne industrije EU, ki zdravje in javni interes postavlja v ospredje ter zmanjšuje našo odvisnost od svetovnih dobavnih verig. Proizvodnja na evropskih tleh je bistvena za našo suverenost na področju zdravja;
ustvarjanje privlačnih delovnih pogojev, naložbe v usposabljanje, razvoj poklicnih poti, ki prinašajo zadoščenje, in stalna podpora zdravstvenim delavcem, da bo na voljo zadostno število teh delavcev, ki bodo dobro usposobljeni in plačani;
krepitev zdravja na delovnem mestu in politik za varnost, predvsem z medicino dela, presejalnimi pregledi na delovnem mestu in zaščito delavcev pred rakotvornimi in mutagenimi snovmi;
obravnavanje vzrokov nenalezljivih bolezni in redke bolezni morajo biti prednostna naloga – gre za boj proti neenakostim na področju zdravja, za katere obstaja več razlogov.
Naj začnem provokativno – novinarstvo in generativna umetna inteligenca sta si v nasprotju: novinarstvo temelji na dejstvih, generativna umetna inteligenca pa izračuna verjetnosti. Ali morda želite, da bi poročevalci luknje v zgodbi zapolnili s čimerkoli, kar zveni verjetno? Generativna umetna inteligenca namreč deluje točno tako.
Naj začnem provokativno – novinarstvo in generativna umetna inteligenca sta si v nasprotju: novinarstvo temelji na dejstvih, generativna umetna inteligenca pa izračuna verjetnosti. Ali morda želite, da bi poročevalci luknje v zgodbi zapolnili s čimerkoli, kar zveni verjetno? Generativna umetna inteligenca namreč deluje točno tako. Kljub temu pa odpira ogromno možnosti za okrepitev novinarstva, od njene uporabe pri iskanju zamisli, vprašanj za pogovore in naslovov do njene vloge v podatkovnem novinarstvu in pri hitri analizi dokumentov. Pomaga lahko tudi pri preseganju formatov in jezikov, spreminja besedila v videoposnetke, podkaste in vizualne prikaze, prepisuje, prevaja, ilustrira in omogoča dostop do vsebin v obliki klepeta. Zaradi tega bo morda mogoče doseči ljudi, ki jih dozdaj nismo: zelo lokalno občinstvo, posameznike, ki težje berejo ali razumejo ali imajo kakšne drugačne težave, ter tiste, ki jih tradicionalni načini posredovanja novinarskega dela preprosto ne zanimajo. Kot pravi Ezra Eeman, direktor za strategijo in inovacije na nizozemski javni radioteleviziji NPO: „Z generativno umetno inteligenco lahko bolje opravljamo svoje poslanstvo javne službe. Izboljšala bo našo interaktivnost, dostopnost in ustvarjalnost. Umetna inteligenca nam pomaga, da občinstvu posredujemo več naših vsebin.“
Čeprav so nekateri v medijski industriji očitno že kar pijani od navdušenja nad obeti generativne umetne inteligence, pa ta tehnologija prinaša tudi precejšnja tveganja za novinarstvo. Največji tveganji sta splošna izguba zaupanja v informacije in nadaljnje spodkopavanje ali celo izginotje sedanjih poslovnih modelov. Kot smo že slišali, so „halucinacije“ – izraz, ki se uporablja za težnjo generativne umetne inteligence, da si izmisli odgovore in navede dejstva in vire, ki se samo zdijo resnični – dejansko značilnost te tehnologije in ne napaka. Vendar je izziv še večji. Ker generativna umetna inteligenca vsakomur omogoča, da v nekaj minutah ustvari kakršno koli vsebino, vključno z globokimi ponaredki, obstaja nevarnost, da bo javnost izgubila zaupanje v vse vsebine, ki so na voljo kjerkoli. Pri usposabljanju na področju medijske pismenosti se že svetuje vsem, naj podvomijo v vsebine, ki jih najdejo na spletu; ta zdravi skepticizem pa se lahko spremeni v popolno nezaupanje, ko se bodo izmišljene vsebine namnožile. Ne moremo napovedati, ali bodo tradicionalne, uveljavljene medijske hiše imele koristi od svojega položaja vodnika po tem informacijskem svetu ali pa bodo v tem kontekstu vsi mediji obveljali za nezanesljive.
K tej katastrofi prispeva tudi poplava generativnih iskanj, saj grozi, da bo novinarstvo zaradi tega postalo vse bolj nevidno. Iskanje z Googlom je v preteklosti prineslo niz povezav, od katerih so številne vodile do zaupanja vrednih medijskih hiš, zdaj pa na rezultate iskanja vse bolj vpliva generativna umetna inteligenca. Ljudje lahko prve odgovore vidijo v obliki besedila in jim globlje niti ni treba brskati. Nič čudnega torej, da so direktorji medijskih hiš prestrašeni. Mnogi od njih hitijo z uvajanjem umetne inteligence za povečanje učinkovitosti, kar seveda ni prava rešitev. Namesto tega bi potrebovali še več naložb v kakovostno novinarstvo, da bi občinstvu pokazali razlike med zgolj „vsebinami“ na eni strani ter dobro raziskanim, natančnim in zanesljivim novinarstvom na drugi strani.
Potreben je etičen pristop k uporabi umetne inteligence v medijih. Prvič, medijske organizacije potrebujejo strategijo za umetno inteligenco, pri tem pa se morajo osredotočiti na to, kaj lahko ta tehnologija prispeva k uresničevanju vrednosti javnih storitev. Vire je treba osredotočiti na to, kar je zaželeno in se ustrezno izvaja – pri tem pa se vedno zavedati, da ima umetna inteligenca znatne okoljske in družbene stroške. Vedno mora biti mogoče reči ne. Organizacije bi morale svojo moč in vpliv uporabiti tudi pri nakupu produktov, lobiranju za pravno urejanje tega področja ter sodelovanju v razpravah o avtorskih pravicah in varstvu podatkov. Za pomembne stvari gre. Vsa podjetja bi morala redno pregledovati produkte, ki jih uporabljajo, da bi ugotovila morebitne pristranskosti in stereotipe ter preprečila povečevanje škode. Poleg tega pa je v tem hitro spreminjajočem se okolju, v katerem se vsak dan pojavljajo novi produkti, nevarno delovati samostojno. Za načrtovanje odgovornih poti naprej je bistveno sodelovanje znotraj medijske industrije ter med njo in tehnološkimi podjetji, pa tudi spodbujanje tega sodelovanja.
Vendar ni nobenega dvoma, da bo generativna umetna inteligenca v veliki meri povečala odvisnost medijev od velikih tehnoloških podjetij. Bolj kot tehnološka podjetja orodja umetne inteligence vključujejo v aplikacije, ki jih ljudje uporabljajo v vsakdanjem življenju, manj nadzora bodo imele medijske organizacije nad praksami, postopki in produkti. Njihove etične smernice bodo tedaj morda zgolj dodatek k temu, kar je bilo že dolgo tega določeno nekje drugje.
Glede na vse to je naslednja hipoteza morda nekoliko presenetljiva: novinarstvo jutrišnjega dne bo morda zelo podobno včerajšnjemu – in boljše, upam. Del današnjega novinarstva pa bo izginil. Kot že od nekdaj se bodo novinarji ukvarjali z dejstvi, presenečenji, pripovedovanjem zgodb in pozivanjem oblasti k prevzemanju odgovornosti. Z občinstvom bo treba vzpostavljati stabilne, lojalne in zaupanja vredne odnose z usmerjanjem, vodenjem pogovorov in podpiranjem skupnosti. V svetu umetnih vsebin bo najpomembnejše to, kar resnični ljudje rečejo, mislijo in čutijo. Poročevalci so edinstveno usposobljeni, da to odkrivajo. Umetna inteligenca pa lahko pomaga novinarsko delo še izboljšati: da bo služilo posameznikom in skupinam glede na njihove potrebe in življenjske razmere, da bo bolj vključujoče in lokalno ter da bo bogatejše s podatki na načine, ki so bili prej nedosegljivi. Kot je umetno inteligenco komentirala Anne Lagercrantz, namestnica izvršnega direktorja švedske televizije: „Bistveno bo spremenila novinarstvo, upam pa, da ne bo bistveno spremenila naše vloge v družbi. Prizadevati si moramo za verodostojnost medijske industrije. Ustvariti moramo varne prostore za informacije.“ Upravičeno torej lahko sklepamo, da umetna inteligenca prinaša največja tveganja ne za novinarstvo samo, temveč za njegove poslovne modele.
To besedilo temelji na poročiluTrusted Journalism in the Age of Generative AI (Zaupanja vredno novinarstvo v času generativne umetne inteligence), ki ga je izdala Evropska zveza za radiodifuzijo (EBU) leta 2024, napisali pa dr. Alexandra Borchardt, Kati Bremme, dr. Felix Simon in Olle Zachrison, ki so to področje tudi raziskali. Poročilo je mogoče naložiti brezplačno.
Širitev in vključevanje držav kandidatk v Evropsko unijo ni zgolj širitev, je geostrateška naložba v spodbujanje miru, stabilnosti, varnosti, družbenega in gospodarskega razvoja ter krepitev demokracije na naši celini. Širitev EU je torej močno orodje za razširjanje in ohranjanje temeljnih evropskih vrednot.
Širitev in vključevanje držav kandidatk v Evropsko unijo ni zgolj širitev, je geostrateška naložba v spodbujanje miru, stabilnosti, varnosti, družbenega in gospodarskega razvoja ter krepitev demokracije na naši celini. Širitev EU je torej močno orodje za razširjanje in ohranjanje temeljnih evropskih vrednot. Naši vzpostavljeni dvostranski organi s civilno družbo iz držav kandidatk so skupni posvetovalni odbori in platforme civilne družbe, pobuda „člani iz držav kandidatk“ (ECM) ter uvedba obiskov držav z vidika preverjanja stanja pravne države in temeljnih pravic tudi v državah kandidatkah. Ponazarjajo zavezanost EESO k poglobitvi in širitvi Unije. Naše delo kaže, da napredek pri potrebnih notranjih reformah mora potekati vzporedno z vključevanjem držav kandidatk. Kljub stalnim izzivom v več državah kandidatkah bi morale te ovire spodbuditi naše sodelovanje s kolegi iz držav kandidatk, ne pa ovirati napredek.
EESO je imel ključno vlogo pri širitvi EU, saj se je udeležil ministrskega srečanja za Zahodni Balkan v Skopju in tesno sodeloval z voditelji več držav kandidatk. Cilj naših dejavnosti je oceniti pripravljenost držav kandidatk, da izpolnijo københavnska merila, in ponovno poudariti našo zavezanost vključujočemu in pravičnemu dialogu z vsemi člani EESO, vključno s člani iz držav kandidatk. Zato ponosno izjavljam, da je pobuda ECM, ki je zaživela letos februarja ob prisotnosti albanskega predsednika vlade Edija Rame in črnogorskega predsednika vlade Milojka Spajića, temelj manifesta mojega predsedovanja.
Z dejavnim vključevanjem članov iz držav kandidatk se EESO zavzema za vodilno vlogo med institucijami EU pri postopnem vključevanju držav kandidatk za članstvo v EU. Učinek te pobude je oprijemljiv in vse bolj priznan v državah kandidatkah in EU, pri čemer projekt močno podpirata predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in komisar za širitev Oliver Várhelyi. Namen te pobude ni le takojšnja korist, temveč tudi vzpostavitev trdnih temeljev za dolgoročne težnje držav kandidatk, njihovih državljanov in živahnih civilnih družb. Civilni družbi teh narodov omogoča, da neposredno sodeluje v postopku odločanja EU, s čimer ohranja zagon za potrebne reforme. Skupno 146 članov iz držav kandidatk je dejavno sodelovalo v mnenjih o temah, povezanih s širitvijo, kot so kohezijska politika EU, enotni trg, trajnost agroživilskega sektorja in pomanjkanje znanj in spretnosti.
Skupni posvetovalni odbori in strateški dokumenti držav so ključna platforma za dialog med različnimi deležniki, ki zagotavlja, da se v postopku odločanja slišijo vsi glasovi. Skupni posvetovalni odbori so trenutno vzpostavljeni s Črno goro, Srbijo in Turčijo, platforme civilne družbe pa z Ukrajino in Moldavijo. Skupni posvetovalni odbor s Severno Makedonijo naj bi ponovno zaživel takoj, ko se bo odprlo prvo pogajalsko poglavje, medtem ko se vzpostavlja novi odbor za Albanijo. Prihodnji forum civilne družbe na visoki ravni, ki bo 24. oktobra v okviru plenarnega zasedanja EESO in bo posvečen širitvi, bo to zavezo še okrepil. V skupni organizaciji s Komisijo se bodo zbrali člani EESO, približno sto predstavnikov iz držav kandidatk, držav članic in vodilnih politikov držav kandidatk, da bi preučili pomen civilnega in socialnega dialoga za uspešno širitev EU. Poudarjena bo vloga socialnega dialoga pri spodbujanju pristopnih prizadevanj, optimizaciji zelenega in digitalnega prehoda ter spoštovanju temeljnih vrednot EU.
EESO je kot vstopna točka za civilno družbo namenjen opolnomočenju in sprejemanju glasu, ki si prizadeva za svobodo, demokracijo in socialno-ekonomsko blaginjo, s čimer se navsezadnje spodbuja tesnejše povezovanje v državah kandidatkah in EU. Skupaj gradimo svetlejšo prihodnost Evrope, ki bo vključujoča, uspešna in združena. Naša zavezanost Odbora širitvi je neomajna, naši ukrepi pa dokazujejo našo vero v bolj povezano in odporno Evropo kot celoto.
Naša posebna gostja je dr. Alexandra Borchardt, ki je bila glavna govorka na letošnjem seminarju EESO o povezovanju EU. Kot vodilna avtoricaporočila EBU News Report 2024o učinkih umetne inteligence na novinarstvo je analizirala, kakšne so možnosti za odgovorno novinarstvo po hitrem vzponu generativne umetne inteligence. Nekateri v medijski industriji so že kar pijani od navdušenja nad obeti generativne umetne inteligence, čeprav so tveganja, ki jih prinaša, precejšnja – vendar pa prinaša tudi veliko priložnosti.
Naša posebna gostja je dr. Alexandra Borchardt, ki je bila glavna govorka na letošnjem seminarju EESO o povezovanju EU. Kot vodilna avtoricaporočila EBU News Report 2024o učinkih umetne inteligence na novinarstvo je analizirala, kakšne so možnosti za odgovorno novinarstvo po hitrem vzponu generativne umetne inteligence. Nekateri v medijski industriji so že kar pijani od navdušenja nad obeti generativne umetne inteligence, čeprav so tveganja, ki jih prinaša, precejšnja – vendar pa prinaša tudi veliko priložnosti.
Dr. Borchardt je višja novinarka, neodvisna svetovalka, univerzitetna profesorica in medijska raziskovalka z več kot 25-letnimi izkušnjami z delom v novinarskih redakcijah; 15 let je na vodstvenih položajih. Zadnjih pet let kot trenerka programa Svetovnega združenja časopisnih založnikov (World Association of News Publishers, WAN-IFRA) Table Stakes Europe pomaga 26 evropskim založnikom pri digitalni preobrazbi. Z njenim delom se lahko seznanite tukaj.
V rubriki K bistvu poročevalec za mnenje EESO Oblikovanje evropske vodilne pobude za zdravstvo Alain Coheur priporoča, da vprašanje zdravja postane prednostna tema prihodnje Evropske komisije. Poudarja povezovalnost evropske vodilne pobude za zdravstvo, pri kateri bi se pokazala evropska solidarnost s krepitvijo zdravstvenih sistemov in zaščito EU pred prihodnjimi krizami.
V rubriki K bistvu poročevalec za mnenje EESO Oblikovanje evropske vodilne pobude za zdravstvo Alain Coheur priporoča, da vprašanje zdravja postane prednostna tema prihodnje Evropske komisije. Poudarja povezovalnost evropske vodilne pobude za zdravstvo, pri kateri bi se pokazala evropska solidarnost s krepitvijo zdravstvenih sistemov in zaščito EU pred prihodnjimi krizami.
Ad hoc skupina EESO za evropsko državljansko pobudo je 4. oktobra v Zagrebu razpravljala o evropski državljanski pobudi Stanje na Hrvaškem. Razprava je bila namenjena vzpostavitvi stikov članov ad hoc skupine z lokalnimi deležniki, ki so predstavili svoje izkušnje, stališča in zamisli. Poudarek je bil zlasti na prepoznavnosti evropske državljanske pobude na Hrvaškem in seznanjenostjo z njo ter na doslej pridobljenih izkušnjah in dobrih praksah. Evropska državljanska pobuda je orodje, ki državljanom Evropske unije omogoča, da predlagajo novo zakonodajo in tako neposredno vplivajo na politiko EU.
Ad hoc skupina EESO za evropsko državljansko pobudo je 4. oktobra v Zagrebu razpravljala o evropski državljanski pobudi Stanje na Hrvaškem. Razprava je bila namenjena vzpostavitvi stikov članov ad hoc skupine z lokalnimi deležniki, ki so predstavili svoje izkušnje, stališča in zamisli. Poudarek je bil zlasti na prepoznavnosti evropske državljanske pobude na Hrvaškem in seznanjenostjo z njo ter na doslej pridobljenih izkušnjah in dobrih praksah. Evropska državljanska pobuda je orodje, ki državljanom Evropske unije omogoča, da predlagajo novo zakonodajo in tako neposredno vplivajo na politiko EU.
Zagrebška razprava o evropski državljanski pobudi Stanje na Hrvaškem je bila prvi tovrstni dogodek, ki ga je ad hoc skupina organizirala zunaj Bruslja in ga je gostila Hrvaška obrtna zbornica. V razpravi so poleg članov ad hoc skupine EESO sodelovali državna sekretarka na hrvaškem ministrstvu za delo Margareta Mađerić, predstavnik ministrstva za pravosodje Dino Zorić, predstavniki Evropske komisije in foruma za evropsko državljansko pobudo ter številni predstavniki informacijskih centrov Europe Direct, univerz, lokalnih oblasti ter nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov, pa tudi hrvaški ambasadorji evropske državljanske pobude, organizatorji evropske državljanske pobude, univerzitetni študenti in drugi deležniki v okviru evropske državljanske pobude.
Popoldne je potekala redna seja ad hoc skupine za evropsko državljansko pobudo, nato pa so se člani ad hoc skupine sprehodili po središču Zagreba, kjer so se družili s Hrvati in delili priljubljen Evropski potni list za demokracijo, ki ga je pripravil EESO.
Ad hoc skupina želi s svojim delovnim programom za obdobje 2023–2025 še povečati dejavno sodelovanje EESO v evropski državljanski pobudi. Načrtuje organizacijo nadaljnjih srečanj zunaj Bruslja, saj so dobra priložnost za razpravo z lokalnimi deležniki v okviru evropske državljanske pobude in ozaveščanje o evropski državljanski pobudi na nacionalni in lokalni ravni.
Ad hoc skupini za evropsko državljansko pobudo, ki je bila vzpostavljena leta 2013, da bi pripravljala politične smernice o tej pobudi in spremljala razvoj dogodkov na tem področju, trenutno predseduje članica EESO Violeta Jelić.
Evropska državljanska pobuda je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo in bila leta 2012 vzpostavljena kot prvi instrument participativne demokracije na nadnacionalni ravni. Pobuda omogoča, da najmanj milijon državljanov EU iz vsaj sedmih držav članic Evropsko komisijo pozove, naj predlaga zakonodajo, in je zato najbliže zakonodajni pobudi državljanov.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) ima že od samega začetka zelo dejavno vlogo pri razvoju in promociji evropske državljanske pobude. (ep)
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Odbor regij (OR) sta med 2. in 4. oktobrom v Bruslju gostila dogodek evropski mesec kibernetske varnosti. Na dogodku so se zbrali glavni govorniki iz institucij EU, regionalnih vlad in civilne družbe, da bi obravnavali izzive današnjega hitro spreminjajočega se kibernetskega okolja.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Odbor regij (OR) sta med 2. in 4. oktobrom v Bruslju gostila dogodek evropski mesec kibernetske varnosti. Na dogodku so se zbrali glavni govorniki iz institucij EU, regionalnih vlad in civilne družbe, da bi obravnavali izzive današnjega hitro spreminjajočega se kibernetskega okolja.
Dvanajsti evropski mesec kibernetske varnosti je bil osredotočen na socialni inženiring, vse večjo grožnjo, ki se osredotoča na ravnanje ljudi s ciljem pridobiti nepooblaščen dostop do informacij in storitev, s čimer se krši varnost.
Glavni poudarki letošnjega dogodka so:
Nova uredba o kibernetski varnosti določa skupno izhodišče za institucije EU in države članice.
Redne ocene tveganja so ključne za opredelitev ranljivosti in prednostno obravnavo strategij za blažitev.
Nastajajoče grožnje, kot so napadi s pomočjo umetne inteligence in kvantno računalništvo, zahtevajo inovativne protiukrepe.
Regionalne oblasti imajo ključno vlogo pri podpiranju lokalnih subjektov z izmenjavo znanja, tehnično pomočjo in prilagojenimi programi usposabljanja.
Napadi socialnega inženiringa, ki temeljijo na umetni inteligenci, se povečujejo, boj proti njim pa zahteva večplasten in sodelovalen pristop.
Na seminarju EESO o povezovanju EU, ki je bil v letu 2024 posvečen novinarstvu, je bila med drugim predstavljena pobuda Hannah Arendt. Gre za mrežo organizacij civilne družbe, ki podpirajo in ščitijo novinarje, ki delajo pod izjemnim pritiskom in se morajo boriti proti cenzuri, nadlegovanju in pregonu. Program zaščite financira nemška zvezna vlada. Pobuda omogoča različne oblike dragocene pomoči novinarjem po vsem svetu, od Afganistana in Sudana do Rusije in Ukrajine, bodisi v njihovih domovinah ali v izgnanstvu.
Na seminarju EESO o povezovanju EU, ki je bil v letu 2024 posvečen novinarstvu, je bila med drugim predstavljena pobuda Hannah Arendt. Gre za mrežo organizacij civilne družbe, ki podpirajo in ščitijo novinarje, ki delajo pod izjemnim pritiskom in se morajo boriti proti cenzuri, nadlegovanju in pregonu. Program zaščite financira nemška zvezna vlada. Pobuda omogoča različne oblike dragocene pomoči novinarjem po vsem svetu, od Afganistana in Sudana do Rusije in Ukrajine, bodisi v njihovih domovinah ali v izgnanstvu.
Kadar so kritični glasovi utišani, novinarji poslani v zapor in medijske hiše zaprte, javnost nima več dostopa do neodvisnih informacij. Toda takšne informacije so ključne, če želimo, da bodo lahko ljudje svobodno razmišljali in da bo demokracija delovala.
Dve leti potem, ko je nemška zvezna vlada uvedla pobudo Hannah Arendt, ni nič manj razlogov za zaskrbljenost – pravzaprav jih je še več. Zadnji svetovni indeks svobode medijev, ki ga pripravijo Novinarji brez meja, je pokazal, da so se pogoji dela za medijske delavce po vsem svetu poslabšali. V kategoriji držav na dnu seznama, v katerih so razmere ocenjene kot zelo zaskrbljujoče, jih je trenutno kar 36 – več kot kdaj koli prej v zadnjem desetletju. Novinarji iz vrste teh držav, vključno z Rusijo, Afganistanom in Sudanom, so deležni podpore v okviru projektov, ki jih izvajajo partnerske organizacije pobude Hannah Arendt.
Zahvaljujoč pobudi Hannah Arendt – programu zaščite, ki ga financirata nemško zvezno ministrstvo za zunanje zadeve ter zastopnik nemške vlade za kulturo in medije –, lahko medijski delavci prejmejo mnoge različne oblike pomoči, bodisi v domovini ali v izgnanstvu. Včasih je mogoče pomagati celo tam, kjer se to na prvi pogled zdi nemogoče. S projektom v okviru pobude se na primer podpirajo novinarke v Afganistanu: z usposabljanjem o varnosti, štipendijami in mentorstvom v njihovem jeziku. Po prihodu talibanov na oblast leta 2021 je izredno veliko žensk v medijih izgubilo službo, tako da jih na radiu ali televiziji zdaj skoraj ni. Poleg tega se je celotni sektor od takrat močno skrčil.
Ruski in sudanski medijski delavci pa lahko izkoristijo pobudo Hannah Arendt v sosednjih državah. Ustanovljeni so bili posebni centri, ki delujejo kot kontaktne točke za medijske delavce v izgnanstvu, vodijo ali podpirajo pa jih partnerji v okviru pobude. Exile Media Hubs in Casa para el Periodismo Libre (središča in prostori za novinarje v izgnanstvu) v Srednji Ameriki so varna mesta, ki ponujajo psihološko podporo in pravno svetovanje. Središča omogočajo tudi nadaljnje usposabljanje in so izhodiščna točka za mrežno povezovanje medijskih delavcev, ki so v svoji domovini iz različnih razlogov preganjani.
Še en pristop v okviru pobude Hannah Arendt je obnova trajnostnih redakcijskih struktur v izgnanstvu. Njegov cilj je, da bi ljudje v totalitarnih režimih držav, iz katerih prihajajo novinarji, še naprej lahko dobivali neodvisne informacije.
Afganistan, Rusija in Sudan niso edine države, katerih novinarji prejemajo podporo. Pobuda načeloma zajema ves svet in omogoča prožen odziv na poslabšane varnostne razmere. Trenutno se podpirajo zlasti medijski delavci iz Belorusije, Srednje Amerike, Mjanmara, Severne Afrike in Ukrajine. S tega vidika je Ukrajina poseben primer, saj je namen projektnega dela v tej državi omogočiti neprekinjeno poročanje v sedanji vojni. To zahteva materialno in tehnično pomoč, pa tudi posebno usposabljanje in zavarovanje za poročanje s fronte.
Partnerke pobude Hannah Arendt so štiri organizacije civilne družbe: DW Akademie, European Fund for Journalism in Exile (evropski sklad za novinarje v izgnanstvu), Media in Cooperation and Transition (mediji v sodelovanju in prehodu) ter evropsko središče za svobodo tiska in medijev (ECPMF). Program zahteva neodvisnost od državnega nadzora in nevtralnost države. Financiranje odobravajo neodvisne porote, brez državnega vpliva in izključno na podlagi nepristranskih meril.
Pobuda Hannah Arendt je mreža za zaščito novinarjev in medijev po vsem svetu. Ustanovljena je bila leta 2022 na pobudo in s sredstvi nemsškega zveznega ministrstva za zunanje zadeve ter zastopnika nemške vlade za kulturo in medije.
Analiza za učinkovito vključevanje državljanov tretjih držav na trg dela EU
