Piše: Thomas KATTNIG

Zeleni vodik je eden od gradnikov našega energetskega prehoda, zato je njegovo hitro uvajanje izjemno pomembno za prihodnost energetskega sistema ter gospodarsko in socialno blaginjo EU.

Vzpostavitev ponudbe, povpraševanja, infrastrukture in proizvodnje vodika pa prinaša vrsto izzivov. Vodik je drag in odvisen od ustreznih okvirnih pogojev. Po eni strani moramo njegovo uporabo najprej usmeriti v sektorje, ki jih je težko elektrificirati, in da bi bil nosilec za shranjevanje energije. Po drugi strani pa moramo zagotoviti potrebne pogoje za hitro in učinkovito širitev vodikove infrastrukture.

Pri tem so še posebej pomembne tri stvari.

1. Zagotoviti je treba potrebno financiranje infrastrukture. Izgradnja transportne infrastrukture bo veliko stala, zato EESO poudarja pomen učinkovitega dodeljevanja sredstev. Pri tem bosta potrebna pametno in celostno načrtovanje, tudi čezmejno, ter zakonodaja, ki bo omogočila potrebne naložbe v infrastrukturo, hkrati pa spodbujala okoljsko trajnostnost energetskega sistema kot celote in preprečila, da bi uporabniki omrežja plačevali previsoke omrežnine. Hkrati se je treba izogniti dodatnim bremenom v obliki navzkrižnega subvencioniranja vodikovih omrežij s strani uporabnikov plinskega omrežja. To je zlasti pomembno, saj se bodo bodoči uporabniki infrastrukture vodikovega omrežja precej razlikovali od današnjih uporabnikov plinskega omrežja. Zato je pomembno, da se v čim večjem obsegu uporablja načelo odgovornosti uporabnika in tako zagotovi, da vodikovo infrastrukturo financirajo predvsem njeni uporabniki.
2. Poleg financiranja je treba zagotoviti tudi delovno silo, potrebno za širitev in proizvodnjo. Poleg ustvarjanja novih kakovostnih delovnih mest je še posebej pomembna prerazporeditev obstoječih delavcev. To pomeni, da je treba obstoječim delavcem zagotoviti ustrezno usposabljanje, prekvalifikacijo in pridobivanje novih znanj, hkrati pa jih ohraniti z zagotavljanjem dobrih delovnih pogojev. Omrežne operaterje morajo na primer zavezovati standardne kolektivne pogodbe, da bi pritegnili usposobljeno delovno silo pa je treba izboljšati tudi delovne pogoje. EESO zato poziva k učinkovitemu in prepričljivemu socialnemu dialogu v sektorju plina na evropski in nacionalni ravni.
3. Zagotoviti je treba poenoteno, sledljivo in obvezno certificiranje vodika, proizvedenega v okviru osrednje sheme EU. Poleg okoljskih meril morajo ti sistemi certificiranja zagotavljati tudi socialne standarde. Sem sodijo pošteni in varni delovni pogoji ter spoštovanje pravic delavcev ter socialnih in sindikalnih pravic.

EESO zato poziva Komisijo, naj pregleda strategijo za vodik, ki jo je Evropsko računsko sodišče upravičeno kritiziralo. V sodelovanju s civilno družbo na nacionalni in evropski ravni je treba zagotoviti pripravo celovite strategije, ki bo vključevala certificiranje, financiranje, delovne zahteve, promocijo in varstvo potrošnikov. Šele takrat bo pred evropsko industrijo vodika svetla prihodnost.