Agencija ZN za begunce (UNHCR) je pripravljena podpreti Sirce, ki menijo, da se je varno vrniti domov. Za vse druge pa odsvetuje prisilno vračanje v politično negotovo državo, ki se spopada z eno najhujših humanitarnih kriz na svetu, zaradi katere kar 90 % prebivalstva živi pod pragom revščine, meni Jean-Nicolas Beuze iz UNHCR.

Piše Jean-Nicolas Beuze

Politične razmere v Siriji se po padcu predsednika Bašarja al Asada hitro spreminjajo, zato je razprava o največji begunski populaciji na svetu v središču pozornosti po vsej Evropi.

Število držav EU, ki so zamrznile izdajanje odločb o prošnjah Sircev za azil, se povečuje, nekatere pa napovedujejo pobude, kot so čarterski leti in finančne spodbude ali „nagrade za vrnitev“, da bi begunce spodbudile k vrnitvi domov. Spet druge naj bi celo načrtovale izgon Sircev, ki so trenutno na njihovem ozemlju, ne glede na njihov azilni status.

Če želijo države EU sprejeti premišljene azilne odločitve, morajo oceniti, ali je Sirija dovolj varna, da se lahko njeni državljani, ki trenutno prebivajo v Evropi, vrnejo domov. Ker se razmere na terenu hitro spreminjajo, je trenutno nemogoče dokončno presoditi, ali je država varna. Varnostna situacija v Siriji je še vedno negotova, država pa niha med možnostjo miru in sprave ter tveganjem nadaljnjega nasilja.

Milijoni sirskih beguncev, ki živijo zunaj države, skušajo razumeti, kaj spreminjajoče se razmere v domovini pomenijo za njihovo prihodnost. Sprašujejo se: „Bo Sirija zame varna? Bodo moje pravice spoštovane?“ Zdi se, da je nekaterim možnost vrnitve bliže, druge pa to močno skrbi.

Kaj bo v današnji Siriji prihodnost prinesla pripadnikom etničnih ali verskih manjšin, osebam z drugačnimi političnimi stališči ali tistim, ki se opredeljujejo kot del skupnosti LGBTQ+? Odgovora še vedno ne poznamo.

Toda spoštovati moramo presojo tistih, ki menijo, da se je varno vrniti v domovino, in jih po možnosti podpreti pri vračanju in ponovnem vključevanju v njihove izvorne skupnosti. Za vse druge pa UNHCR zaradi stalne nestabilnosti in politične negotovosti v državi odsvetuje prisilno vračanje.

S prisilno repatriacijo iz Evropske unije bi bile kršene pravice Sircev kot beguncev, kar bi jim ob vrnitvi utegnilo povzročiti resno in nepopravljivo škodo.

Zaradi stalnega nasilja z orožjem v različnih delih Sirije in negotovosti glede tega, kakšen bo odnos nove oblasti do potreb prebivalstva, zlasti ranljivih skupin, je za mnoge prezgodaj, da bi razmišljali o vrnitvi. Pomembno je upoštevati njihovo presojo glede tega vprašanja. Zato morajo države članice EU skupaj s sosedami Sirije, ki že več kot desetletje velikodušno gostijo večino sirskih beguncev, še naprej izpolnjevati svojo zavezanost zaščiti Sircev na svojem ozemlju.

Od 1,1 milijona ljudi, ki so bili notranje razseljeni zaradi stopnjevanja sovražnosti konec novembra, je približno 627.000 ljudi še vedno razseljenih, od tega 75 % žensk in otrok.

Prezgodnje vračanje pomeni veliko tveganje, med drugim tudi zato, ker prispeva k razseljevanju – tako znotraj Sirije kot prek meja – in s tem še poglablja krizo.

Poleg množičnega razseljevanja se Sirija sooča z eno najhujših humanitarnih kriz na svetu. Med konfliktom je bil uničen velik del infrastrukture v državi, vključno z bolnišnicami, šolami in stanovanji. Večina beguncev nima doma, kamor bi se lahko vrnili. Številne regije se še vedno soočajo s pomanjkanjem hrane, čiste vode in zdravstvene oskrbe. Ker ni osnovnih storitev, gospodarskih priložnosti in varnosti, povratniki težko trajno in dostojno obnovijo svoje življenje. Osupljivih 90 % prebivalstva v Siriji živi pod pragom revščine.

V preteklih nekaj tednih se je število prostovoljnih vrnitev Sircev iz Libanona, Turčije in Jordanije znatno povečalo. Po predhodnih ocenah naj bi jih bilo 125.000 ali približno 7000 oseb na dan. Čeprav so te vrnitve odvisne od individualnih odločitev, je UNHCR odločen pomagati tistim, ki se sklenejo vrniti v teh razmerah.

Številni Sirci v Evropi in sosednjih državah razmišljajo o tem, ali se je varno vrniti, in se sprašujejo, katere od osnovnih storitev jim bodo na voljo in kakšne priložnosti bodo imeli za obnovo svojega življenja, obenem pa si močno želijo ponovnega snidenja z bližnjimi. Zato se mnogi želijo vrniti domov na kratke obiske, da bi ocenili razmere na terenu. To jim mora biti omogočeno, ne da bi bili v skrbeh zaradi izgube statusa begunca v Evropi. Ti poizvedovalni obiski so bistveni za premišljene odločitve, ki bodo dale boljše rezultate, vključno z varnim in trajnim vračanjem.

Potrpežljivost in previdnost sta bistvenega pomena, saj Sirci čakajo na prave pogoje za varno vrnitev in uspešno ponovno vključitev v svoje skupnosti. Ker mnogi razmišljajo o vrnitvi domov, jih je UNHCR pripravljen podpreti. Po letih razseljevanja bi to lahko bila dolgo pričakovana priložnost za mnoge, da končajo svojo begunsko pot in v vrnitvi v Sirijo najdejo trajno rešitev. Evropska unija in UNHCR sta jim stala ob strani ves čas njihovega izgnanstva ter jih bosta ravno tako še naprej podpirala, ko se bodo vrnili in obnovili Sirijo v novi podobi.

Jean-Nicolas Beuze je predstavnik UNHCR v EU, Belgiji, na Irskem, v Luksemburgu, na Nizozemskem in Portugalskem, pred tem pa je bil njegov predstavnik v Iraku, Jemnu in Kanadi. Ima več kot 27 let delovnih izkušenj s terenskim delom za OZN in na sedežu organizacije na področju človekovih pravic, ohranjanja miru in zaščite otrok.