Pripravila skupina delojemalcev v EESO

Letno poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) o napredku za leto 2023 ni bilo posebej spodbudno, saj ugotavlja, da EU do leta 2030 morda ne bo dosegla večine ciljev. Zlasti slabi so obeti glede odtisa potrošnje, ravni porabe energije, krožne proizvodnje in ekološkega kmetovanja, pa tudi na preostalih področjih – od biotske raznovrstnosti do blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje – razmere niso nič boljše.

Tudi rezultati COP 28 ne prinašajo razlogov za zadovoljstvo. Kot se je pokazalo v razpravi na decembrskem plenarnem zasedanju EESO, civilna družba še zdaleč ni zadovoljna s sklepi: besedilo je nedorečeno glede podrobnosti o finančnih obveznostih in njihovi porazdelitvi. Je gostobesedno, a skopo glede konkretnih ukrepov (četudi so fosilna goriva prvič navedena kot povzročitelj podnebnih sprememb). Cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C do konca stoletja verjetno ne bo dosežen, saj bo to zvišanje temperature najverjetneje doseženo že v naslednjih petih letih. Leto 2023 je bilo najtoplejše od začetka merjenja, pri čemer so bile za vsak mesec od junija dalje izmerjene rekordne temperature.

Ta mračna slika nam ne sme vzeti volje, temveč nas mora motivirati: potrebno je ukrepanje. Zdaj ni čas za napovedovanje dobrih namer (v preteklosti jih je bilo veliko, pa nas niso pripeljale daleč) ali za vrnitev k varčevalnim ukrepom. Načela pravičnega prehoda z gospodarsko, socialno in okoljsko trajnostjostjo je treba upoštevati v vseh politikah EU. Kot je EESO pozval v svojem najnovejšem mnenju, to pomeni tudi sprejetje direktive o pravičnem prehodu na ravni EU v svetu dela, saj bomo le ob sodelovanju vseh uspeli opraviti velikansko nalogo, ki je pred nami. Če se stroški prevalijo na ramena najbolj ranljivih, kot se to pogosto zgodi, bo rasel skrajni desni populizem. Tedaj, ko niti njegovi pripadniki ne bodo mogli več zanikati katastrofalnih posledic podnebnih sprememb, pa bo prepozno.