Guiseppe Guerini,
skupina organizacij civilne družbe v EESO

Evropska komisija in Evropski svet sta lani zadolžila Maria Draghija in Enrica Letto za pripravo poročil o konkurenčnosti EU in izboljšanju enotnega trga. V poročilih je predstavljena ambiciozna politična agenda za Evropsko unijo, ki služi kot časovni načrt in merilo za ocenjevanje zavezanosti ter sposobnosti institucij in oblikovalcev politik, da oblikujejo prihodnost EU.

Na podlagi poročil je mogoče ugotoviti, kako učinkovito se institucije in voditelji odzivajo na današnje kompleksne izzive.

Mnenje EESO o poročilih je dragoceno orodje za ocenjevanje prvih korakov v novem političnem ciklu. Prvi tak korak je bil kompas za konkurenčnost, ki ga je Evropska komisija predstavila 29. januarja. V njem je predstavljenih več prednostnih predlogov, ki so poudarjeni tudi v našem mnenju, kot so odprava vrzeli v konkurenčnosti, dokončanje enotnega trga, poenostavitev predpisov brez deregulacije in priznavanje, da je konkurenčnost odvisna od ljudi ter znanj in spretnosti.

Vendar razen predlogov glede vrzeli v konkurenčnosti, v njem ni dovolj konkretnih ukrepov. Komisija je doslej predstavila strateške dokumente, sporočila in zaveze, konkretni ukrepi pa bodo prišli na vrsto šele čez nekaj mesecev. Kot je EESO zapisal v mnenju, ta zamuda ponazarja, da morajo institucije EU in države članice začeti tudi razpravo o temeljnih pravilih EU in pomenu veljavnih Pogodb pri reševanju aktualnih izzivov, ki zahtevajo hitro ukrepanje.

Hitro ukrepanje ne pomeni, da je treba žrtvovati kakovost. Evropska komisija je to dokazala leta 2020, ko je hitro začela izvajati pobudo Next Generation EU. Tudi sedaj bi morala enako hitro ukrepati.

Pri doseganju teh ciljev je potreben večplasten pristop. Hitro dokončanje enotnega trga je ključnega pomena, vendar ga mora spremljati močna zavezanost okoljski trajnosti, gospodarski blaginji ter socialni in teritorialni koheziji, saj so to ključni dejavniki konkurenčnosti.

Ta vizija zahteva tudi povezano industrijsko politiko, ki presega razdrobljene nacionalne pristope in je podprta s strateškimi davčnimi in carinskimi spodbudami. Hkrati je treba s pametnejšo pravno ureditvijo in racionaliziranimi upravnimi postopki nujno zmanjšati birokratska bremena in stroške izpolnjevanja obveznosti, da se spodbudi bolj dinamično poslovno okolje.

V energetskem sektorju je bistveno zmanjšati razlike v cenah med državami članicami in drugimi svetovnimi gospodarstvi. Za to bodo potrebne večje naložbe v energijo iz obnovljivih virov, da ni poskrbeli za konkurenčnejši in bolj trajnosten energetski trg.

EU mora v podporo tem ciljem razviti tudi skupno politiko o evropskih javnih dobrinah, jasno opredeliti svoje strateške prednostne naloge in okrepiti svojo vlogo na svetovnem prizorišču.

EESO bo še naprej spremljal izvajanje teh politik ter skrbel za to, da se bo slišal in upošteval glas evropske civilne družbe.