Umetna inteligenca hitreje kot kadar koli doslej spreminja svet dela ter prinaša priložnosti in izzive za delavce, podjetja in oblikovalce politik. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Mednarodna organizacija dela (MOD) sta 3. februarja organizirala skupno konferenco na visoki ravni z naslovom Socialna pravičnost v digitalni dobi: učinek umetne inteligence na delo in družbo.

Na konferenci na visoki ravni so pomembni voditelji, tudi številni ministri in ministrice EU za delo, razpravljali o strategijah za izkoriščanje potenciala umetne inteligence in o tveganjih, ki jih predstavlja na področju pravic delavcev in trgov dela. Ta dogodek je pomembno prispeval k svetovni koaliciji za socialno pravičnost, na njem pa je bilo poudarjeno, da je potreben usklajen pristop k upravljanju umetne inteligence na evropski in svetovni ravni. To skupno konferenco na visoki ravni sta soorganizirali strokovna skupina EESO za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo (SOC) in MOD.

Poziv k etičnemu in vključujočemu razvoju umetne inteligence

Predsednik EESO Oliver Röpke je v uvodnem govoru na konferenci poudaril, da je nujen pristop k umetni inteligenci, osredotočen na človeka, in dejal, da „umetna inteligenca že preoblikuje naše družbe in trge dela ter prinaša priložnosti in izzive. EESO in njegove partnerske organizacije se zavzemajo za to, da bo umetna inteligenca prispevala k večji socialni pravičnosti, da se bodo z njeno pomočjo krepile pravice delavcev, spodbujalo vključevanje in preprečeval nastanek novih neenakosti. Za pravično prihodnost z umetno inteligenco, osredotočeno na človeka, je potrebno skupno ukrepanje oblikovalcev politik, socialnih partnerjev in civilne družbe, da bo tehnologija v službi ljudi in se ne bo uporabljala zoper njih.“

Generalni direktor MOD Gilbert F. Houngbo je izpostavil pomen proaktivnih politik za ublažitev negativnega vpliva umetne inteligence na delovna mesta in delovna mesta: „Umetno inteligenco moramo oblikovati tako, da bomo spodbujali socialno pravičnost. Zato je potrebnih več ukrepov: podpiranje delavcev, vključno z znanji in spretnostmi ter socialno zaščito, lažji dostop podjetij vseh velikosti in v vseh delih sveta do tehnologije umetne inteligence, da se izkoristijo prednosti glede produktivnosti, ter zagotavljanje, da se z uvedbo umetne inteligence na delovnem mestu ščitijo pravice delavcev in spodbuja socialni dialog pri digitalnem prehodu.“

Na dveh okroglih mizah so govorniki na visoki ravni izmenjali svoje poglede na izzive in priložnosti pri izkoriščanju umetne inteligence za spodbujanje dostojnega dela in vključujočih trgov dela ter prispevek k enakosti spolov v prihodnjih letih. Med govorniki so bili ministrice EU za delo Agnieszka Dziemianowicz-Bąk (Poljska), Yolanda Díaz (Španija), Níki Keraméos (Grčija), Maria do Rosário Palma Ramalho (Portugalska) ter delegat francoske vlade pri Mednarodni organizaciji dela in skupini G7-G20 Anousheh Karvar (in drugi).

V razpravah je bilo poudarjeno, da kljub tveganjem, povezanim z uvajanjem umetne inteligence, ne smemo nasprotovati novim tehnologijam. Bistveno pa se je osredotočiti na socialni dialog in v uvajanje umetne inteligence vključiti delavce, pri tem pa posebno pozornost nameniti prizadevanjem za preusposabljanje in izpopolnjevanje. Pravilno in nadzorovano uvajanje umetne inteligence z ustreznimi predpisi bo preprečilo večje pretrese in omogočilo, da se s to tehnologijo zmanjša izvajanje ponavljajočih se nalog, ne da bi to nujno privedlo do obsežnih odpuščanj. (lm)