EESO poudarja ključno vlogo spodbujanja zdrave in trajnostne prehrane za izboljšanje zdravja ljudi, ohranitev ekosistemov, okrepitev družbe in podporo podeželskim skupnostim.

Za uresničitev teh ciljev je potreben večplasten pristop, vključno s povečanjem razpoložljivosti trajnostnih proizvodov, izobraževanjem posameznikov o bolj zdravih prehranjevalnih odločitvah, zavzemanjem za spremembo sestave proizvodov in razširitvijo obveznega označevanja porekla za določene izdelke. Te spremembe morajo odražati trenutne družbene izzive in zahteve potrošnikov, hkrati pa zadržati konkurenčnost in ugodne delovne pogoje v agroživilskem sektorju.

„Mnenje podpira predlog Komisije o obveznem označevanju porekla mešanic medu, vendar gre še korak dlje, saj zahteva tudi odstotke posameznega porekla na podlagi razvoja zanesljive metode testiranja. Hkrati je mogoče lažni med zlahka identificirati. To je najnujnejši ukrep za zaščito čebelarjev v EU, ki bi ga lahko oziroma morali takoj izvesti“, je dejal Kerli Ats, poročevalec EESO za poročilo o tej temi.

Evropski čebelarji in drugi deležniki v dobavni verigi medu se soočajo z velikimi izzivi glede preglednosti porekla mešanic medu. Ti izzivi močno vplivajo na njihove prihodke in širše razmere na evropskem trgu. Sedanja prizadevanja za boj proti goljufijam in nelojalni konkurenci so še vedno nezadostna. EESO sicer pozdravlja predlog revizije direktive o medu z uvedbo obveznega označevanja porekla, vendar meni, da ni dovolj ambiciozen glede učinkovitih dodatnih ukrepov za boj proti goljufijam.

EESO resno poziva k sprejetju ambicioznejših ukrepov za zaščito evropskih proizvajalcev medu, izvrševanje strogih tržnih standardov, uvedbo sistematičnega testiranja in nadzora nad sledljivostjo medu, uvoženega v EU, ter obvezno označevanje države porekla za mešanice medu. To predlagano označevanje bi moralo vključevati podrobno navedbo deleža medu posameznega porekla v padajočem vrstnem redu.

Pomembno je analizirati in količinsko opredeliti delež posameznega porekla v mešanicah medu. EESO poudarja potrebo po hitri in dostopni analitični metodi, da bi zagotovili integriteto obveznega označevanja porekla in s tem potrošnike zaščitili pred goljufijami.

Prizadevati bi si bilo treba tudi za razvoj sistema sledljivosti, v katerem bi imel ves med, ki se prodaja v komercialne namene, ne glede na to, ali je proizveden v EU ali uvožen, identifikacijsko kodo. Ta sistem bi omogočil sledenje medu do zadevnega čebelarja. Vendar je treba nujno zagotoviti, da ti ukrepi ne bodo neupravičeno obremenili podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, ki imajo čezmerne stroške. (ks)