Pogovor s Hansom Henrijem Klugejem, regionalnim direktorjem za Evropo pri Svetovni zdravstveni organizaciji

Kakšen je po vašem mnenju učinek kampanje cepljenja v Evropi?

Od 4. februarja 2021 število cepljenih proti COVID-19 na globalni ravni presega število potrjenih primerov okužb, odkar se je začela epidemija. Do danes (podatki z dne 17. junija) je bilo v evropski regiji uporabljenih več kot 477 milijonov odmerkov cepiv proti COVID-19.

To kaže na velik napredek: stopnje hospitalizacij in smrti upadajo, še posebej v državah z visoko precepljenostjo starejšega prebivalstva. To ne pomeni le, da cepivo deluje, temveč da je prava tudi strategija, v skladu s katero so bile najprej cepljene najbolj ogrožene osebe in ki so jo podprli svetovni in regionalni posvetovalni odbori ter se je izvajala v evropski regiji SZO. Ta strategija rešuje življenja, razbremenjuje zdravstvene sisteme in pomaga, da bomo čim prej premagali akutno fazo pandemije.

Cepljenje je sicer močno pripomoglo k zmanjšanju stopnje hospitalizacij in smrti, toda še vedno moramo biti previdni. Četudi smo cepljeni, se lahko še vedno okužimo in prenašamo virus. Nadaljevati moramo s preverjenimi javnozdravstvenimi in socialnimi ukrepi, hkrati pa moramo pospešiti cepljenje.

Nekaj bi vam rad položil na srce: prihodnost ni vklesana v kamen, potek pandemije COVID-19 pa je v naših rokah, saj ga usmerjajo dejanja posameznikov in družbe kot celote.

Kakšno pa je stanje po svetu?

Potrebujemo predvsem več pravičnosti. Cepiva zmanjšujejo število primerov hudih obolenj in smrti v državah, ki k sreči imajo dovolj odmerkov, da cepijo najbolj ranljive, in prvi rezultati kažejo, da cepljenje tudi zmanjšuje prenos okužb. Hude neenakosti pri dostopu do cepiv po vsem svetu pa so še vedno med dejavniki, ki najbolj ogrožajo ustavitev pandemije.

Trenutno se 77 % vseh odmerkov cepiva na svetu uporabi v le desetih državah. Bolj si moramo prizadevati za enakomerno porazdelitev cepiv med državami in prebivalci.

Pri tem je ključna tudi solidarnost. Zdaj je čas, da zberemo vso solidarnost in podporo ter poskrbimo, da ne bo nihče prezrt. Naš cilj naj bo visoka precepljenost v vseh državah, najprej v najbolj ogroženih, da bomo lahko naredili pomemben korak k normalizaciji naših življenj.

Na 74. zasedanju Generalne skupščine SZO je generalni direktor SZO pozval države, naj podprejo velika prizadevanja, da se do septembra cepi najmanj 10 % prebivalstva, do konca leta pa vsaj 30 % prebivalstva v vseh državah sveta. Ker smo del svetovne javnozdravstvene skupnosti, moramo vsi okrepiti svoja prizadevanja.

Česa smo se naučili in kako bi se lahko bolje pripravili na prihodnost?

Generalna skupščina SZO se je na 74. zasedanju, ki je potekalo od 24. maja do 1. junija, osredotočila na ustavitev pandemije COVID-19 in tudi na pripravo na naslednjo pandemijo. Šlo je za ogromen skupinski poskus zbrati nauke iz sedanje pandemije.

SZO je naročila več neodvisnih študij in mnenj strokovnjakov, da bi usmerili svetovno zdravstveno skupnost, da bi se bolje odzivala na izbruhe pandemij in druge izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju.

Vse študije so podale močna in jasna priporočila o prihodnji močnejši vlogi SZO pri odzivanju na izredne zdravstvene razmere. Zdaj moramo ta priporočila pretvoriti v dejanja. To bo zahtevna naloga, ki bo potrebovala široko politično in finančno zavezanost ter bo imela jasen skupni cilj, in sicer rešiti več življenj, preprečiti izgubo sredstev za preživljanje in poskrbeti za pravičnost v našem odzivanju na pandemije.

Obstajajo predlogi za novo pogodbo o obvladovanju pandemij, ki naj bi okrepila strukturo pripravljenosti in odzivanja na pandemije. Generalna skupščina SZO bo o tem razpravljala na posebni seji novembra.

V evropski regiji sem vzpostavil „komisijo Monti“. To je vseevropska komisija za zdravje in trajnostni razvoj, namenjena ponovnemu razmisleku o političnih prednostnih nalogah v luči pandemije. Njeni člani so nekdanji voditelji držav, znanstveniki in ekonomisti, vodje zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanov ter voditelji poslovnih skupnosti in finančnih ustanov iz vse regije. Komisija bo zbrala nauke na podlagi pristopov, ki so jih zdravstveni sistemi različnih držav izbrali za odzivanje na pandemijo COVID-19, ter bo pripravila priporočila za naložbe in reforme za izboljšanje odpornosti zdravstvenih in socialnovarstvenih sistemov.

Kako EU podpira svetovna in regionalna prizadevanja v boju proti COVID-19?

EU je ena najpomembnejših svetovnih partneric Združenih narodov.

Pristopni proces EU je ključno gonilo reform in motivacija vladam, da poskrbijo za napredek na raznih zakonodajnih in političnih področjih. Naložbeni svežnji EU bodo izjemno pomembna spodbuda za večje javne in zasebne naložbe evropskih in mednarodnih finančnih ustanov na Zahodnem Balkanu in državah vzhodnega partnerstva, tudi v zdravstvenem sektorju. Cenimo tudi, da EU nudi sredstva za ukrepe v zdravstvu v tretjih državah, med drugim tudi v okviru skupnih ukrepov s SZO/Evropa. 

V sedanjem (po)pandemijskem obdobju si SZO/Evropa prizadeva za vzpostavljanje zavezništev in oblikovanje skupnih strategij Združenih narodov in EU, katerih cilj je napredek v pristopnem procesu EU v zahodnobalkanski podregiji ter krepitev demokratičnega in gospodarskega prostora v sosednjih državah EU.

SZO/Evropa želi izkoristiti svojo vodilno vlogo pa področju zdravstva, da bi aktivno uskladila, podprla in pospešila strateška partnerstva in sodelovanje v evropskih podregijah, ki so temelj našega napredka v zdravstvu pri izvajanju evropskega delovnega programa SZO/Evropa za obdobje 2020–2025 in doseganju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030.